Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)
2. Fejezet: A kétnyelvű oktatás Kárpát-medencei kontextusai - Alja Lipavic Oštir - Saša Jazbec: Dvojezično šolstvo v Prekmurju v evropskem kontekstu
Alja Lipavic Oštir, Saša Jazbec poskušal pokazati naslednji pregled po nekaterih državah Evrope. Pregled se zdi smiseln samo v primerih manjšinskih jezikov, ki so večinski jeziki v neki drugi državi, kot je to v primeru madžarščine v Sloveniji (tretja skupina zgoraj). Za pregled niso bile izbrane vse takšne manjšine v Evropi, ampak najprej (a) nekatere v Skandinaviji, za kar je več razlogov: skandinavske dežele slovijo v Evropi kot vzorčni primeri urejenosti šolstva po načelih demokratičnosti in pravic za vse. Tako je tako avtohtonim kot novim manjšinam na Švedskem omogočeno, da imajo del pouka v svojih jezikih, Finska pa zaradi rezultatov PISA študij slovi v Evropi kot model najuspešnejšega šolstva. V drugem delu (b) bo podan pregled manjšinskega šolstva v primeru nemščine kot jezika manjšin v nekaterih državah Evrope, torej primer, kako številčno velike jezikovne skupnosti z več ali manj veliko jezikovnega prestiža ohranjajo svoj položaj. V tretjem delu (c) pa bo sledil pregled po državah, ki so na vzhodu EU oz. sodijo med mlajše članice unije (Litva, Poljska, Slovaška). Na koncu (d) bo sledila še primerjava opisanega stanja in izpostavitev nekaterih problemov. a) Nekatere manjšine v Skandinaviji Na Švedskem6, kjer finska manjšina govori dve različici finščine (meankielijsko in tornedalijsko finščino7), je sicer zagotovljena večjezičnost v šoli, po drugi strani pa zakonodaja iz leta 1960 preprečuje, da bi več kot polovica ur potekala v jeziku, drugačnem od švedščine. Tako je glede učnih ur situacija precej nejasna in odvisna od angažiranosti šole, lokalne skupnosti in staršev. Finščina je lahko izbirni predmet, dodatni predmet, drugi jezik ali pa ima status tujega jezika. Izboljšuje se situacija za meankielijsko različico, saj je od leta 2000 uradni jezik, kar je omogočilo izobraževanje učiteljev, intenzivnejše pojavljanje v medijih, prevajanje idr. Na Finskem živeča švedsko8 govoreča manjšina uživa pravice manjšine z uradnim jezikom, kar se kaže tudi v šolskem sistemu9. Šolski sistem na območjih, kjer švedska manjšina prebiva, se ne razlikuje od šolskega sistema na Finskem sicer. Glavna značilnost organizacije učenja na vseh nivojih je princip »jezikovnega zavetja«, ki pomeni, da sta šolska sistema sta v obeh jezikih paralelna. Medij sporazumevanja pri pouku je švedščina in učitelji so naravni govorci 6 Natančneje gl. http://wwwl.fa.knaw.nl/mercator/regionale_dossiers/PDFs/finnish_in_ sweden.pdf (13. 6. 2009). 7 Natančnejši podatki niso znani, gre za približno 300.000 govorcev tornedalijske finščine, živečih pretežno v urbanih okoljih, in približno 40.000 govorcev meankielijščine, živečih na podeželju. 8 Približno 300.000 prebivalcev, živečih pretežno v obmorskem delu. 9 Natančneje gl. http://wwwl.fa.knaw.nl/mercator/regionale_dossiers/PDFs/swedish_in_ finland.pdf (13. 6. 2009). 324
