Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)
I. Fejezet: A Muravidék és kétnyelvű oktatása - Zágorec-Csuka Judit: Az anyanyelv az életemben. Hűség és kétnyelvűség a muravidéki magyarok identitásának tükrében
Zágorec-Csuka Judit Materni jezik v mojem življenju - Zvestoba in dvojezičnost V ZRCALU IDENTITETE PREKMURSKIH MADŽAROV Prizorišče jezikovne socializacije in komunikacije med generacijami je družina. Komunikacija in v njenem okviru jezikovna raba, sta v družini v nenehnem preoblikovanju. Za usvojitev pravilne rabe jezika, za prenos jezikovnih tradicij je potrebna zavestna vzgoja maternega jezika tudi v družini. Zgornja ugotovitev še bolj velja za jezikovno rabo zamejskih Madžarov, za njihov materni jezik, zlasti na tistih narečnih otokih, kjer z družino tudi sama živim. Moja družina živi v Prekmurju na narodnostno mešanem območju. Pokrajine nismo nikoli zapustili, razen mene, zaradi petletnega univerzitetnega študija v Budimpešti na Oddelku za madžarščino in knjižničarstvo na ELTE-BTK, nato pa še v letih 2001-2004, ko sem na isti fakulteti opravljala doktorski študij (PhD). Moja družina je avtohtona prekmurska madžarska družina. Moj stari oče je bil rojen leta 1919, eno leto pred Trianonom. Po tem času je bil sleherni član moje družine rojen v manjšinski usodi. S svojo študijo bi rada podala nekakšen pregled, kako se znotraj družine nenehno spreminja jezik in kaj ostane kot jezikovna dediščina. Zanimalo meje tudi, kakšne težave je potrebno prebroditi za usvojitev jezikovne kulture in kakšne izkušnje mora pridobiti posameznik, rojen v jezikovno ne ravno močnem okolju, kije izpostavljeno tudi jezikovni asimilaciji. THE MOTHER TONGUE IN MY LIFE. LOYALTY AND BILINGUALITY IN THE IDENTITY OF HUNGARIANS IN THE MURAVIDÉK (PREKMURJE) REGION Family is the most important place where linguistic socialization, the communication between generations takes place. Communication and the use of language within the family is in constant transformation. In order to learn correct language use and the linguistic heritage, conscious mother tongue nursing is necessary within the family. This conclusion is especially valid in transborder Hungarian language use, mother tongue, especially for those dialect areas where I live with my family. My family has always lived in the Muravidék region. It was only me who spent five years in Budapest studying Hungarian and Library Studies at the Faculty of Arts of Eötvös Loránd University where I also gained a PhD certificate between 2001 and 2004. My family is a pure Muravidék-born Hungarian family, my grandfather was born in 1919, one year before the Treaty of Trianon was signed, and from then on, all the members of my family were born into a minority position. In my paper I wish to offer a kind of overview over the changes in a language within a family and what remains as heritage. I was interested also in what difficulties a person who is born into a linguistically not very strong community also exposed to linguistic assimilation has to overcome and gain experience of. 148
