Kolláth Anna (szerk.): A muravidéki kétnyelvű oktatás fél évszázada (Bielsko-Biala - Budapest - Kansas - Maribor - Praha, 2009)

I. Fejezet: A Muravidék és kétnyelvű oktatása - Elizabeta Bernjak: Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

Hipoteze o reformi dvojezičnega šolstva v Prekmurju

skladenjskih strukturah, ki bi omogočali usvajanje učne snovi tudi v manjšinskem jeziku in kasneje uporabo teh znanj in vedenj v poklicnem življenju. Za to se sicer ponuja možnost v okviru jezikovnih učnih skupin, v katerih naj bi pouk pretežno potekal (načeloma v 80%) v maternem jeziku, v praksi pa se ta možnost velikokrat ne izkoristi. Postavlja se tudi vprašanje, ali so učitelji strokovnih predmetov, ki so svojo nejezikovno študijsko smer usvajali v večinskem jeziku, ustrezno usposobljeni za tak učni model, hkrati se postavlja vprašanje, v kolikšni meri lahko sledijo takemu pouku tisti učenci, ki se madžarščino učijo v skupini madžarščina 2 - in ti so v večini. V takih okoliščinah je učni model prisiljen na določeno notranjo diferenciacijo, sicer v njem lahko aktivno sodeluje le skromno število madžarskih učencev. Obstoječi dvojezični model, v katerega vpisujejo madžarski starši oz. dominantno slovensko-madžarski dvojezični starši v čedalje večji meri svoje otroke k madžarščini 2, nikakor ne more prispevati k ohranjanju narodne identitete, zlasti ne k ohranjanju jezikovne identitete, prav tako pa ni zmožen odpraviti iz okolja danih jezikovnih primanjkljajev. Na eni strani zato, ker ni zmožen ustrezno razvijati učenčevih sporazumevalnih zmožnosti, na drugi strani pa zato, ker je pouk materinščine načrtovan samo kot cilj, v ozadje pa je potisnjena komunikacijska in spoznavna funkcija jezika. Pri pouku manjšinskega jezika kot maternega in drugega jezika se uveljavljajo za stično situacijo neustrezna didaktična načela in metodični pristopi. Kar zadeva pouk materinščine je največji problem enojezični pristop in neobčutljivost glede jezikovnih variant. Manjšinskim učencem se materni jezik poučuje na osnovi takih metod kot pri enojezičnih učencih v matici oz. kot večinski narodni jezik, redko (samo v teoriji) upoštevajo dvojezičnost učencev, to se pravi to, da se njihova jezikovna raba razlikuje od enojezičnih učencev. Stična varianta se omenja le na ravni teorije, v šolski praksi se redkeje uveljavlja. Tako ni mogoče uzavestiti razlik med stično jezikovno varianto - ki jo učenci še v nekaterih primerih usvajajo kot materinščino - in standardno varianto, ki seje učijo v šoli. S tem so načrtovalci jezika porušili materni jezik manjšinskih učencev in ga nadomestili s knjižnim jezikom iz matice, namesto da bi na podlagi primarne variante načrtovali usvojitev standardne variante. Z vidika ohranjanja in razvijanja manjšinskega jezika so na področju dvojezičnega izobraževanja potrebne nujne spremembe.

2.2 Z zožitvijo možnosti predajanja jezika v družini se nujno povečuje vloga dvojezične šole v predajanju manjšinskega jezika. Po mnenju vprašanih danes dvojezična šola le delno zagotavlja usvajanje manjšinskega jezika, ohranjanje narodnega izročila, izoblikovanje identitete ter funkcionalne dvojezičnosti. Prekmurski dvojezični vzgojno-izobraževalni model je dvosmerni model, ki je načelno usmerjen na ohranjanje in razvijanje obeh jezikov na narodnostno mešanem območju živečih narodnih skupnosti. Na podlagi lastnih izkušenj in raziskave sporazumevalne zmožnosti učencev lahko ugotavljamo, daje njihova

125