Zágorec-Csuka Judit: A magyar-szlovén és a szlovén-magyar irodalmi kapcsolatok tükröződése a fordításirodalomban (Pilisvörösvár, 2015)
10. Povzetek / Összefoglaló
pojavih prelamlja na usodah posameznikov. Gre za osebno družinsko kroniko, ki je hkrati freska na oboku prostora in časa. Če bi v kratki predstavitvi iz romana kaj posebej izpostavili, je to nedvomno avtorjeva vrnitev v otroška leta; podoživljanje prijateljstva med vrstniki, zaznavanje socialnih razlik, opredeljevanje do dobrega in zlega v očeh dečka, osnovnošolca. Pri teh opisih je Jože Hradil mojster besede in čeprav so tudi poznejša obdobja napisana tekoče in spretno, je tu najboljši.« Orsolya Gállos je v tem desetletju prevedla v madžarščino veliko del sodobnih slovenskih avtorjev, predvsem romane in eseje Draga Jančarja, Aleša Debeljaka, Kajetana Koviča, Aleša Čara in Borisa Pahorja. Pri založbi Jelenkor sta izšla Jančarjeva romana z naslovoma Zaj gás a fejben! Zvenenje v glavi (2001) in Katarina, a páva és a jezsuita! Katarina, pav in jezuit (2006), pri založbi Alexandra pa roman Kajetana Koviča Képzelt tanár wr/Profesor domišljije (2006). Leta 2008 so izdali v madžarskem prevodu kratko prozo Mojce Kumerdej z naslovom Fragmav prevodu Orsolye Gállos. Prevedena knjiga Mojce Kumerdej je druga knjiga avtorice; ima enigmatičen naslov in dvojni pomen: fragmentalnost teksta in hkrati oseb, ki nosijo v sebi globoke želje, ki od znotraj navzven počasi razpadajo tako kot tudi njihove osebnosti. Tretji pomen naslova bi lahko bil »fragma«, ki asociira na difragmo kot sredstvo kontracepcije. Leta 2011 je izšel tudi roman Draga Jančarja z naslovom A névtelen fa! Drevo brez imena v prevodu Oroslye Gállos, ki je k delu napisala tudi beležko. V spremni besedi je Ildikó Lovas zapisala: »Eden izmed ciljev Jančarjevega romana je ustvariti dom.« Leta 2002 sta izšli dve prevedeni deli, pesniški zbirki Edvarda Kocbeka: Éjszakai ünnepély (prevod Gábor Csordás) in Kisfiú a fán (prevod Zsolt Lukács). Leta 2003 je izšel v madžarščino preveden roman Vladimirja Bartola Alamutv prevodu Kláre Körtvélyessy. Bartol, raziskovalec orientalistike, je roman napisal leta 1938, vendar takrat ni doživel posebnega uspeha. Kasneje, po 11. septembru 2001, pa je postal zaradi svoje vsebine zelo aktualen. Roman govori o perzijski trdnjavi Alamut, dogajanje pa je postavljeno v 11. stoletje. V trdnjavi Alamut zbira voditelj sekte ismailcev (ismaelitov) Hasan ibn as-Sabah bojevnike za napad na Seldžuško cesarstvo, ki je zavojevalo Iran/Perzijo. V trdnjavo se na željo družine poda tudi mladi ibn Tahir, ki je kasneje izbran v četo 243
