Rudaš Jutka: Kulturális intarziák (Pilisvörösvár, 2012)

Montázsok és fragmentumok

intimi. Med ljudmi ni nobene psihične substance, ni kanalov sočutja in resnične ljubezni. Ni božanskih višin, le peklenska globina. Razvratne orgije gejev v enem od javnih stranišč na Marjetinem otoku v Budimpešti, brezmejno ljubljenje med Gyöngyvéljem in Ágostom in še kaj so prizori, ki kažejo, da je to prvo besedilo v madžarski literaturi s tako močno seksualno vsebino. Absurdnost pa se kaže v tem, da je seksualni užitek v svetu naslade, opolzkosti in mesenosti tako šibak, zgolj manipulativni rimal, da se ga globlje nihče ne dotika. Nádas je sposoben s prefinjenim občutkom za življenjske detajle, s tenkočutno analizo plasti človeškega vedenja, s spuščanjem v globino človeške duše držati to prepleteno in večplastno megakonstrukcijo v nenehnem gibanju. Kljub obsesivni skepsi do ljudi, zavezan izključno racionalizmu ne preseneča namreč, da je moto knjige prav misel filozofa Parmenida, ki je prvi odkril razum doseže ta opus magnum raven vrhunske umetniške artikulacije.

Lastna smrt kot druga v slovenščino prevedena knjiga je preplet avtobiografije/realnosti in fikcije/tekstualnosti, v kateri s tenkočutno analizo plasti človeškega vedenja razkriva svojo klinično smrt. Madžarska verzija knjige je obogatena z avtorjevimi umetniškimi fotografijami drevesa hruške. Nádas je bil namreč, preden se je posvetil samemu pisanju, fotograf, delal pa je tudi kot novinar in urednik.

Péter Nádas, čigar poetika je estetsko visoko artikulirana, čutno nabita ter intelektualno prenikava, živi in ustvarja v vasici Gombosszeg blizu slovenske meje.

Svojo pisateljsko pot ste začeli kot novelist v 60. letih, torej v obdobju tako imenovane madžarske „soft" diktature, in ob koncu 70. let s svojimi gledališkimi deli postali najpomembnejša osebnost madžarske književnosti. Kako sladek je bil „dih svobode" v stvarnosti, v kateri ste živeli ?

249