Rudaš Jutka: Kulturális intarziák (Pilisvörösvár, 2012)
Montázsok és fragmentumok
Tako „soft” ta diktatura spet ni bila. Osebno svobodo sije moral človek v tistih težkih okoliščinah ustvariti sam. To je pomenilo zgolj notranjo svobodo, politične svobode pa ne. To je bila dvostranost, ki je človeka maličila in nevarno načela njegovo osebnost. Ne smemo pozabiti, da je v revoluciji leta 1956 umrlo več tisoč ljudi. Padli so v pouličnih bojih ali pa sojih pobili prav vstajniki. Zagrebli sojih v javnih parkih, kasneje pa sojih po navodilih oblasti ponoči naskrivaj ekshumirali. Okoli dvesto tisoč ljudi je pobegnilo iz države, med njimi veliko visokokvalificiranih izobražencev, kar je državo pravzaprav obglavilo. Deset let po vojni je Budimpešta spet ležala v ruševinah. Usmrtili so več sto ljudi, mladoletnih niso mogli usmrtiti, pa so počakali, da so postali polnoletni. Zaprli so meje, tako da nisi mogel ne noter ne ven. Ko sem na začetku 60. let pisal svoje prve novele, so bili internacijski tabori in ječe še polni. Res ni moglo biti govora o tem, da bi lahko prešeren in razigran pogledal stran. Ravno nasprotno, komaj je še ostal kakšen segment življenja, Id ga ne bi preželi prestrašenost, popoln poraz, strah, nemoč in depresija. Človek je bil zaman star dvajset let. Kaj naj bi bilo tukaj „soft”? Spidjem se nisi mogel izogniti, odpirali so pisma, prisluškovali telefonom. Desetletja si ni drznil nihče odpreti ust. Poleg jezika se je oblikoval tudi metajezik. Kdor ni prenesel tega trezen, se je zapil, znorel ah obesil. Diktatura si je pozneje z nekaj popuščanja prizadevala zbuditi videz „soft” različice in pri temje bila zelo uspešna. Zaradi prenehanja razmerij moči hladne vojne, vzpostavitve mirne koeksistence, najbolj pa zaradi razširitve svobodne trgovine je bilo v interesu zunanjega sveta, da požre to laž. Krilatica, da je Madžarska „najbolj vesela baraka socialističnega tabora”, ni imela pod soncem nobene osnove niti vsebine. Iznašli so jo francoski in ameriški publidsti za svoj lasten mir in na račun svojega oportunizma. V tistih letih se je Madžarska uvrščala na prvo mesto po statistiki samomorilstva. Alkoholizem je postal 250
