Rudaš Jutka: Kulturális intarziák (Pilisvörösvár, 2012)
Montázsok és fragmentumok
sveta Vzporedne zgodbe. Opus magnum, roman izjemnega obsega in kvalitete odlikujejo refleksija o nezavednem delovanju telesa, osredotočenje na dotike, boleči užitki, spuščanje v globine človeške duše, v njena skrajna doživetja. Z jezikom telesa Nádas drzno odpira tabuizirane teme s področja telesnosti in spolnosti. Vzporedno nizanim zgodbam pa dajo dodatno moč zgodovinski akti; usoda evropskega židovstva, holokavst, rastna biologija in še kaj. Roman Vzporedne zgodbe vileniškega lavreata Pétra Nádasa je ob izdaji (novembra 2005) na Madžarskem dvignil veliko prahu, na eni strani zgražanje, na drugi občudovanje. Gibalo monumentalnega besedila (1510 strani v treh knjigah, po vsebini in slogu primerljiv z Musilovim Možem brez posebnosti) so vzporedne zgodbe junakov, katerih skupen občutek je osamljenost, krhkost, tesnoba in dvom o vseh bivanjskih parametrih. Nádas artikulira umetniško sporočilo z ustvarjanjem takšnega doživljajskega sveta, v katerem je možno pod določenim kotom razbrati kulturnozgodovinske, filozofske in psihološke pojave polpretekle madžarske zgodovine skozi osebno izkušnjo. Skrajno radikalno, brez mask licemerstva odkriva resnico: strašno in tragično. Po bernhardovsko obračuna s tisto elito, ki naj bi simbolizirala civilizacijsko raven madžarske družbe. Fašizem, diktatura, usode evropskega židovstva ožamejo iz človeškega duha vsakršno čustvo, užitek, ki pa brez čustev tudi ni mogoč. Pa vendar postane telo fokus cele mojstrovine, telo, ki nima več nikakršne integritete. V tem vznemirljivem literarnem delu se avtor spoprijema z vzporednim „intimnim” svetom figur, pri katerih je sleherna sled romantizma odpravljena, telesnost pa prikazana kot človeška nuja brez čustvenih resonanc, pa naj gre za odnos ženska-moški, gejevsko razmerje, homo- in heteroseksualnost ... V tem do skrajnega roba prikazanem miljeju so ljudje vpeti in ujeti v večno igro prilaščanja in izrabljanja, v imperativ vladanja in ponižanja tudi v „najgloblji” človeški 248