Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)
A magyarok története - A második világháború után napjainkig
ORALHISTORY.hu Medtem ko je Széchenyi v ospredje postavljal gospodarske reforme, sta za Lajosa Kossutha bili pomembnejši preoblikovanje javnega mnenja in obveščenost javnosti. V te namene je urejal Državnozborska poročila. Zaradi te radikalne dejavnosti so ga zaprli, ker seje učil angleško in ekonomijo. Po njegovi izpustitvi je postal urednik časopisa Peštanske novice (Pesti Hírlap), a mu je kljub cenzuri uspelo osvetliti politične, gospodarske in družbene probleme države. V letih 1840 je že glavna osebnost liberalnega tabora, zelo vpliven govornik. Leta 1844 ustanovijo društvo Nacionalno protekcionistično združenje, katerega cilj je zaščita domačega gospodarstva. Na zadnjem reformnem državnem zboru v letih 1847-1848 seje med liberalci in konzervativnimi izoblikovalo ravnovesje in ponovno so naredili korak naprej le v manj pomembnih vprašanjih. Stanje so z mrtve točke premaknili pariški dogodki februarja 1848. Pod vplivom le-teh je Kossuth 3. marca predlagal adreso, v kateri je povzel in programsko zastavil glavne zahteve dobe reform. Začela se je revolucija. Széchenyi in Kossuth REVOLUCIJA IN OSVOBODILNI BOJ 1848/49 Revolucija leta 1848 predstavlja enega najbolj markantnih zgodovinskih dogodkov na Madžarskem. Pomlad tega leta v Evropi zaznamujejo izbruhi revolucij, velik vpliv je imel predvsem izbruh francoske revolucije, saj so si po njej dogodki kar sledili. Kossuth seje zavzemal za čimprejšnje izvajanje reform, vlada pa je le zavlačevala čas, dokler na Dunaju ni izbruhnila revolucija. V tem času so se tudi v Pešti začeli organizirati t. i. marčevski mladeniči. Svoje zahteve so opredelili v 12 točkah, Sándor Petőfi je napisal pesem Domovine klic, katero so zrecitirali tudi na velikem zborovanju pred Narodnim muzejem. Vladar (Ferdinand V.) je pooblastil palatina Štefana in privolil v ustanovitev posebne madžarske vlade. Palatin je zaupnico za sestavo vlade podelil grofu Lajosu Batthyányju. 85
