Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)
A magyarok története - A második világháború után napjainkig
PREDSTAVITEV OBDOBIJ MADŽARSKO-SLOVENSKE ZGODOVINE Batthányjeva vlada je delovala kot neodvisna vlada, ni bila odgovorna kralju, temveč državnemu zboru. Aprilski zakoni so odprli pot meščanskemu in gospodarskemu razvoju, začela seje osvoboditev podložnikov. Nova vlada se je morala soočiti tudi z zahtevami narodnosti, vendar so le ti bili v nasprotju s stališči madžarske vlade. Zato so se predstavniki narodnosti za pomoč obrnili k dunajskemu dvoru, ki pa je ta nasprotja le še zaostroval in narodnosti hujskal zoper Madžare. Sándor Petőfi/Petőfi Sándor Poleti 1848 je Avstrijcem uspelo zadušiti revolucijo v Italiji, zato so se obrnili proti Madžarom, celotno vojsko hrvaškega bana Jelačiča so usmerili proti Madžarski, vendar so madžarski prostovoljci pri Pákozdu in Ozori slavili zmago nad hrvaškimi enotami. Decembra je na avstrijski prestol prišel mladi Franc Jožef. Pod vodstvom kneza Windischgrätza so Avstrijci začeli napad proti Madžarom. Koncentriran napad Windischgrätzovih cesarskih enot je pokazal, da želi dvor popolnoma ukiniti madžarsko samostojnost in aprilske dosežke. Vojska pod vodstvom Artúrja Görgeya seje zaradi premoči umaknila. Do začetka leta 1849 je bilo razmerje sil na strani premoči cesarskih enot, medtem pa so porazi na madžarski strani zaostrili notranja nasprotja. Kasneje Kossuth več ni zaupal Görgeyu,zatoje na čelo vojske imenoval generala Henrika Dembinskega, ki žal ni bil uspešen. Madžarske enote so več uspehov dosegle spomladi 1849. Kot posledica tega je državni zbor v Debrecenu razglasil neodvisnost Madžarske, na čelo vlade je prišel Bertalan Szemere, Kossuth pa postal regent (državni upravitelj). Ob uspehih spomladanskega pohoda je vlada osvobodila Budim. Avstrijski cesarje zaradi poraza za pomoč prosil ruskega carja. Nasproti 200 000 glavi ruski vojski madžarski vojaki niso znali izvesti resnega odpora, tako so 13. avgusta 1849 pri Világosu pred ruskimi enotami položili orožje. Brezpogojna predaja pri Világosu je nakazala, da je Madžarska doživela popoln vojaški poraz. Položitvi orožja je sledilo krvavo maščevanje. 6. oktobra so v Aradu usmrtili 13 generalov revolucije, Lajosa Batthyányja pa so usmrtili v Pešti. Avstrijci so uvedli absolutizem. NAGODBA Čas po porazu revolucije je za Madžare pomenil težko obdobje. Avstrijski notranji minister Bach seje zavzel za centralizacijo države, cenzura je bila zelo stroga. Vladarje želel z uvedbo oktobrske diplome, nato pa še z uvedbo februarskega patenta uvesti spremembe, a je madžarski parlament oba zavrnil. Ko so v monarhiji tudi drugi narodi Avstrijcem obrnili hrbet, so se ti ponovno začeli približevati Madžarom - ker niso imeli drugih možnosti. K temu je svoje prispevalo tudi krizno stanje v avstrijski zunanji politiki (konflikt s Prusijo, izguba ozemlja v Italiji). Ferencu Deáku 86
