Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)
A magyarok története - A második világháború után napjainkig
PREDSTAVITEV OBDOBIJ MADŽARSKO-SLOVENSKE ZGODOVINE RAZSVETLJENI ABSOLUTIZEM Čas razsvetljenega absolutizma se na Madžarskem postavlja v leta od 1765 do 1792, oziroma v čas vladanja Marije Terezije, Jožefa II. in Leopolda II. Z Marijo Terezijo in Jožefom II. nastopi pozitivno obdobje, katerega pa so zasenčile nenhne težnje po pridobitvi plemiškega naziva. Temu navkljub je zrasla priljubljenost: madžarskemu jeziku, glasbi, plesu ... Habsburžani, ki so se bali revolucije, okrepitve narodne ideje so vpeljali absolutizem, a reforme so bile neizbežne. Ko je po smrti Jožefa II. njegov brat Leopold II. z velikim pompom dal v Budim prepeljati krono, si je celotno cesarstvo oddahnilo, saj je bil vsakdo prepričan, da se je končalo eno mračno obdobje. Na kompromise pripravljen nov kralj je bil z veseljem sprejet na Madžarskem. Vzpostavil je stanovsko ustavo, skupaj z državnim zborom je ustanavljal reformne odbore, da bi izdelali najnujnejše ukrepe. A njegova nepričakovana smrt je onemogočila, da bi tudi na Madžarskem uresničil uspešne italijanske reforme kot tudi to, da bi meščanska preobrazba dobila od oblasti zadostno podporo. DOBA REFORM Najpomembnejša osebnost dobe reform na Madžarskem je bil grof István Széchenyi, kije izviral iz višjestanovske družine, po obeh linijah pripravljeni žrtvovati za dobrobit države (njegova mati je bila sestra Györgya Festeticsa). Izbral je vojaško službo, nakar je v letih 1810 in 1820 večkrat potoval po zahodni Evropi in pri tem spoznal zaostalost Madžarske, kar ga je precej prizadelo. Njegov cilj je bil vzpostavitev meščanskih razmer, kot so bile v Angliji, zato je v prvi vrsti želel prestrukturirati mišljenje madžarske aristokracije, da bi bilo podobno angleškemu. Država gaje spoznala na državnem zboru leta 1825, ko je ponudil svoj enoletni dohodek za ustanovitev madžarskega znanstvenega društva (kar je bilo približno 60 tisoč srebrnih forintov). Razvoj gospodarstva so ovirali predvsem nazadnjaški zakoni, zato je Széchenyi v svojih treh deli (Hitel/ Kredit, Világ/Luő, Stádium/ Stopnje) nakazal na nujnost sprememb. Tudi sam je kot vzor pripomogel k izboljšanju gospodarskega stanja v državi. Njegove zasluge so izgradnja Lánchida (Verižnega mostu), regulacija Tise in Donave, začetek plovbe parnikov po Blatnem jezeru, konjske dirke, ustanovitev kazinoja v Pešti in številne druge dejavnosti. Verižni most 84
