Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)
A magyarok története - A második világháború után napjainkig
ORALHISTORY.hu RÁKÓCZIJEV OSVOBODILNI BOJ Po izgonu Osmanov je v državi vladala velika revščina: madžarski stanovi so se odpovedali številnim privilegijem, na kmečko prebivalstvo se je zgrnilo še več bremen, zato je zlasti v njihovih vrstah prišlo do upora proti Habsburžanom, nakar se je začelo organizirati tudi plemstvo. Na čelu organiziranja je bil Ferenc Rákóczi II., ki je v brezanskem razglasu (1703) pozval v boj vso prebivalstvo Madžarske zoper Habsburžane. Vstajniki so sledili geslu »Cum Deo pro patria et libertate« (Z Bogom za domovino in svobodo). Osvobodilni boj je bil na začetku uspešen, saj so bili Habsburžani zavzeti s špansko nasledstveno vojno. Leta 1704 Rákóczija izvolijo za erdeljskega kneza, naslednje leto pa za vodilnega kneza Madžarske. Na državnem zboru v Szécsényu leta 1705 so razglasili zvezo stanov, ki so se uprli vladarju (stanovska konfederacija), formirali so organe kruške države (senat, gospodarski svet...). Rákóczi je imel pregled nad zunanjo politiko, vojsko in financami. A kruci so se že od vsega začetka spopadali z izrednimi gospodarskimi težavami (državo so izčrpale osvobodilne vojne proti Turkom). Na državnem zboru v Ónodu (1707) so razglasili neodvisnost države in odvzem prestola Habsburžanom, uzakonili so splošno obdavčitev. Rákóczi je že od izbruha osvobodilne vojne iskal zaveznike pri tujih oblasteh, saj je menil, da je država sama prešibka nasproti habsburški monarhiji. Kljub temu je osvobodilni boj v naslednjih letih začel pešati. Do leta 1708 so predele med Donavo in Tiso nadzorovali kruci, kakor tudi del območja čez Tiso ter del Gornje Madžarske. A širiti seje začela epidemija kuge, kruci so doživljali poraze in ni bilo niti mednarodne pomoči. Po porazu pri Romhányu leta 1710 je bil poraz neizbežen. Rákóczi je osebno prosil za pomoč ruskega carja. Medtem je državo zaupal Sándorju Károlyiju, ki pa seje dogovoril z Jánosom Pálffyjem, s poveljnikom cesarskih enot in tako sta leta 1711 vSzatmárju podpisala premirje. Premirje je bilo za državo ugodno: plemstvo je dobilo nazaj svoje pravice in zaplenjene posesti, zagotovili so mu svobodo veroizpovedi, Rákócziju in njegovim tovarišem so obljubili pomilostitev, a so se ti odločili za izgnanstvo. Ferenc Rákóczi II. 83
