Horváth Bernadetta: Magyar-szlovén történelmi korszakok rövid bemutatása (Lendva, 2012)
A magyarok története - A második világháború után napjainkig
PREDSTAVITEV OBDOBIJ MADŽARSKO-SLOVENSKE ZGODOVINE BOJ PROTI HABSBURŽANOM IN TURKOM V 17. stoletju je bilo jasno, da bodo Madžari lahko samo skupaj s Habsburžani (mogoče z pritegnitvijo katere druge sile) premagali Turke. Vendar je madžarsko plemstvo zaman čakalo pomoč Habsburžanov, vladarji so le stalno podaljševali premirje s Turki. Eden najbolj razočaranih madžarskih plemičev je bil grof Nikolaj Zrinski, ki je rešitev videl v obnovi države. Prizadeval si je za posodobitev javne uprave in vojske, vse to je hotel doseči kot palatin, vendar ga niso izvolili. Sam se je spopadel s Turki in z zimskim pohodom dosegel uspehe. A so mu Habsburžani odvzeli naziv vrhovnega poveljnika ter ga podelili Monteccuccoliju. Leta 1664 so pri Monoštru premagali Turke, vendar so v Vasváru sklenili sramoten mir, saj so Turki lahko obdržali do takrat osvojena območja. Mir v Vasváru je povzročil veliko ogorčenje. Dokazalo se je, da je imel Zrinski prav, vendar med lovom leta 1664 tudi on umre. Nikolaj Zrinski (1620-1664) Pesnik, vojskovodja in hrvaški ban Tudi madžarski velikaši so sprevideli, da ne morejo računati na Habsburžane, zato so s palatinom Ferencem Wesselényijem na čelu pričeli organizirati zaroto zoper cesarja. Le-tej so se priključili državni sodnik Ferenc Nádasdy, Peter Zrinski in Fran Krsto Frankopan ter drugi madžarski velikaši. Vendar je dunajski dvor izvedel za zaroto in je dal zarotnike poklicati na Dunaj ter jih usmrtiti. Leopold I. je na zaroto odgovoril z uvedbo trdega absolutizma. Toda kralj je potreboval madžarske stanove, zato je leta 1681 v Sopranu sklical državni zbor, kjer so ponovno vzpostavili pravice madžarskih stanov, v osebi Pála Esterházyja so ponovno izvolili za palatina. Turki so pod vodstvom velikega vezirja Kare Mustafe leta 1683 ponovno začeli oblegati Dunaj. Pod vodstvom poljskega kralja Jana Sobieskega in Karla Lotarinškega so uspeli osvoboditi mesto ter se odločili za protinapad. Leta 1686 so osvobodili Budim, Osmane pa potisnili vse do Beograda. Evgen Savojski je leta 1697 pri Senti dosegel odločilno zmago nad Turki ter v Sremskih Karlovcih (1699) sklenil premirje, v smislu katerega seje na Madžarskem končala turška zasedba in so namesto tega priznavali oblast Habsburžanov. Leta 1687 so se madžarski stanovi na državnem zboru v Požunu odpovedali pravici do svobodne izbire kralja, odpovedali so se tudi v Zlati buli utemeljeni pravici do upora in moškim potomcem habsburških vladarjev priznali dedno pravico do madžarske krone. Stanovi so vse to sprejeli zato, ker je cesar svojim vojakom pripisal usluge glede izgona Osmanov. 82
