Cseri Miklós szerk.: A Nyugat-Dunántúl népi építészete - A Velemben, 1995 május 29-31-én megrendezett konferencia anyaga (Szentendre; Szombathely: Szabadtéri Néprajzi Múzeum: Savaria Múzeum, 1995)

SILL ABA Ferenc: Plébánia- és iskolaépületek Vas megyében a 18-19. században

mesanega materiala. Najvec solskih stavb v trgih je bilo tudi iz lesa. Na strehah zupnisc so bile le redko skodle in stresne opeke, ponavadi je bila slamnata streha celo na kamnitih hisah. Zgodilo se je tudi, da so stanovanjsko poslopje pokrili s skodlami, gospodarsko pa s slamo. Solske stavbe so pokrivali ponavadi s slamo. V zupniscu je imel zupnik ponavadi dve sobi, eno je imela „familija", razen tega je bila se kuhinja, klet, hlev, morda se skedenj. K vsakemu zupniscu je pripadalo tudi dvorisce, vrt. Ponekod je bil ob vrtu za mlacev tudi sadovnjak in vrt za zelje. V solskih stavbah sta bili ena ali dve sobi. Kjer je bila le ena soba, ta je obenem sluzila tudi kot solski prostor, razred. V primeru dveh sob je sluzila ena za stanovanje ucitelja, druga pa za solsle namene. 2. V vaseh iz 18. stoletja je moc najti zupnisca, zgrajena tudi ze iz trdnega gradbenega materiala. Ta so ponavadi zgradili sredi stoletja z obokanimi sobami. Na vasi so vecinoma gradili zupnisca iz lesa in s crno kuhinjo. Veckrat je bilo zupnisce zgrajeno brez dimnika, o cerner se pritozuje vizitator. Vaske solske stavbe so bile lesene, le redko z obokano kuhinjo. Te lesene stavbe je zgradilo prebivalstvo vasi iz lastnega materiala. Le izjemoma je sodeloval pri postavitvi sole tudi zemljiski gospodar. Cerkvene stavbe je prebivalstvo vasi ponavadi obdalo s protjem. Zgodilo se je, da je kole in protje dal zemljiski gospod. Kamnito ograjo so postavljali le v mestih. 3. Na prelomu 18.-19. stoletja, zlasti sredi 19. stoletja, se je razmahnilo obnavljanje zupnisc, za tem pa tudi solskih poslopij. V mestih naletimo na zupnisca s 6-8 sobami in gospodarskim poslopjem. Taka zupnisca so bila podobna mescanskim hisam.Zupnisca s „stenami" se mnozijo tudi na vasi, in imajo obokane bivalne sobe, vec hlevov, klet pod hiso, kolarnico, skedenj, kasco in svinjak. V mestih so redno, na vasi bolj redko pokrivali hise s stresno opeko. Toda ponavadi je bilo splosno pokrivanje s slamo tudi na kamnitih hisah. Ceprav je bilo zgrajeno stanovanjsko poslopje iz trdnega gradiva, gospodarski del je bil iz lesa, ilovice ali pleten iz protja. 4. V 19. stoletju so mestne solske stavbe gradili iz trdnega gradbenega materiala in so bile dvoetazne. Ucitelj je imel 2-3 sobe,razen stanovanja pomoznega ucitelja. Za ucence so zgradili dva razreda. V obnovljenih vaskih solskih stavbanh je bil ponavadi poseben solski prostor. Gradbeni material je ze opeka, toda v vec vaseh so gradili se solske stavbe iz blata, pomesanim s slamo in celo iz protja. Najdemo tudi lesene hise. Solska poslopja so ponavadi pokrivali s slamo. Le izjemoma se je dogajalo, toda v vec vaseh, da je tudi tokrat imel ucitelj le eno sobo in ta je bila obenem tudi solski prostor. Pogosto se je dogajalo, da je stanovanjski del solskega poslopja bil zgrajen iz trdnega materiala, gospodarski del pa iz blata, pomesanim s slamo in iz protja ali ilovice.