Cseri Miklós szerk.: A Nyugat-Dunántúl népi építészete - A Velemben, 1995 május 29-31-én megrendezett konferencia anyaga (Szentendre; Szombathely: Szabadtéri Néprajzi Múzeum: Savaria Múzeum, 1995)

BÍRÓ Friderika: Füstösház az Alpok alján

DIMNICA OB VZNOZJU ALP POLOZAJ LJUDSKEGA STAVBARSTVA ZAHODNEGA PREKODONAVJA V REGI JI ALPE-JADRAN FRIDERIKA BÍRÓ V jugozahodnem pasu Madzarske, kjer zivijo Madzari, Hrvatje in Slovenci, je bila prisotna dimnica - iz enega bivalnega prostora in stranskih gospodarskih prostorov - tudi v prvih desetletjih 19. stoletja vec samo redko. Vendar si - na podlagi sodobnih opisov - lahko ustvarimo sliko o teh stanovanjskih hisah, o opremi dimnatih prostorov in o znacilnih potezah zivljenja. Sredi 1960-ih let so etnologi - med raziskavo in razstavljanjem ljudskih stavb za potrebe muzejev na prostem - naleteli na sledove dimnic. Glede na to, da so bile te stavbe brez izjeme sestavljene iz lesenih brun, smo lahko odkrili tako na stenah kot na ostresju sledove nekdanjih adaptacij. V muzeju na prostem „Göcsej" v Zalaegerszegu, v Szombathelyu (Vasi Múzeumfalu), v „in situ" ohranjenem muzeju na prostem v Szalafő-Pityerszer in v Etnoloskem muzeju na prostem v kraju Szentendre stoji po ena stanovanjska hisa, ki je bila nekoc dimnica, toda pozneje so jo prezidali. Na podlagi ostankov po razstavljanju in drugih dokumentov pa je uspelo vsako stavbo rekonstruirati v stanju, v kakrsnem je bila ob gradnji. Raziskovalci, ki se ukvarjajo z ljudsko stavbarstvo tega obmocja so ob preucevanju dimnice ugotovili dve razvojni tendenci, Kaksne skupne poteze povezujejo in kaksne razlike locujejo med sabo dimnice ozirome inacice teh dimnic? Skupne poteze moramo iskati v dimnici, centralnem bivalnem prostoru z enim kuriscem - ne glede na to, ce so k bivalnemu delu spadali se stranski prostori za shranjevanje, za gospodarsko in zïvinorejsko dejavnost. Po mojem mnenju se kazejo skupne poteze predvsem v funkciji dimnice, torej v tem, da so prebivalci hise ziveli skupaj, kuhali, jedli in spali v prostoru z obsezno in ogromno pecjo. Razlike pa so ocitne tudi ze v prvotni, lahko bi rekli „praobliki" dimnice, saj je imela dr ugje vhod madzarska, slovenska in nemska stajerska dimnica. Obe varianti enocelicne dimnice sta prehodili svojo posebno pot v vecstoletnem razvojnem procesu tako na obmejnem obmocju, kjer so ziveli Madzari, kot na obmocju, kjer so ziveli Slovenci ali Nemci. Potek razvoja je dobro opazen na prilozenih risbah.