Cseri Miklós szerk.: A Nyugat-Dunántúl népi építészete - A Velemben, 1995 május 29-31-én megrendezett konferencia anyaga (Szentendre; Szombathely: Szabadtéri Néprajzi Múzeum: Savaria Múzeum, 1995)

ZIMÁNYI Vera: A nyugat-dunántúli és horvátországi nagybirtok és parasztsága a 16-17. században

VELEPOSESTVA IN KMETJE V ZAHODNEM PREKODONAVJU IN NA HRVASKEM V 16-17. STOLETJU VERA ZIMÁNYI Zahodno Prekodonavje je bilo domovina veleposestev okrog gradu in pokrajin z gradovi. Vojna pustosenja so to obmocje manj zajeli kot druga, a v dolocenih letih (1532, 1605, 1664, 1683) je bilo v nekaterih pokrajinah resno razdejanje. Kljub politicnim in vojaskim tezavam je dezelo, in znotraj nje obravnavana obmocja, v 16. stoletju dosegla mednarodna agrarna konjunktúra. Razmah proizvodnje blaga v sirsem krogu ter - s porastom gosposkih, alodijalnih zemljisc - narascajoce gosposke dajatve so premozenjsko zelo diferencirali tlacanstvo. Vendar so zemljiski gospodje lahko posredno prodajali na trgu svoje odvecne pridelke (ceprav so strmeli po tem). Zaradi tega so morali v turskih casih svoje velikanska dohodke iz pridelkov in vecji del produktov lastnih pristav porabiti za vzdrzevanje „familije" gospostva, potrebe gospodinjstva in lastne vojske. Veleposestvo je moralo odgovarjati ne samo proizvajalni funkciji, temvec tudi upravni, redarski, sodni in cerkveno pokroviteljski funkciji. Pomembno vlogo je imelo tudi pri vojaski obrambi. Izoblikoval se je sistem „dednih tlacanov", ki je tlacana vezal na zemljo in prisilie k mocni tlaki. Znotraj sistema dednega tlacanstva je pomenilo olajsanje za tlacane obravnavane pokrajine, da so bili lastniki Vinogradov, ki niso spadali k tlacanski parceli, lahko so prodajali vino, v blizini vecjih mest pa so prodajali druga zivila. Nekateri so lahko postali tudi vojaki. Na severnem delu zahodnega pasu dezele so tlacani lahko obiskali trznice vec pomembnih mest, medtem ko na jugu najdemo veliko manj mest: razlicne moznosti v prodaji na trziscih so povzrocale ocitne razlike tudi v okoliscinah zivljenja tlacanov. Na severu so cele vasi placevale vecjo vsoto namesto dajatev v obliki pridelkov in tlake. Na jugu pa so bila le nekatera tlacanska gospodinjstva oproscena delà gosposkih dajatev, ce so placala 100-200 ali vec forintov. (Prebivalci trgov so imeli seveda povsod ugodnejse dajatve.) Materiaina kultúra kmetov v vinorodnih pokrajinah je bila na visokem nivoju, kakor smo to lahko ugotovili iz nekaterih ohranjenih inventarjev. Gospostva, ki so lezala v notranjosti Hrvaske, so bila podobna tistim gospostvom na Madzarskem, ki so imela razvito gospodarstvo na pristavah. Priblizujoc se morju pa le redko najdemo vec alodialna zemljisca, v popisih so samo alodialni vinogradi. Tlacani tu niso imeli dajatev iz poljedstva. temvec so jih imeli v prevozu. Niz posestev druzine Zrinskih je tvoril kompliciran gospodarski sistem, znotraj katerega so imela - s svojim zivahnim blagovnih prometom in zunanjo trgovino, ter s produkti rudnikov in livarn zeleza - specialno vlogo mala pristanisca na obali Jadranskega morja. Razvoj blagovne proizvodnje in trznih okoliscin ter zelja premoznejse plasti kmetov po svobodi - ne samo casovno, ampak tudi prostorsko - so omogocili, da so cele vasi, - oziroma v manj razvitih pokrajinah posamezni tlacani - placevali z denarjem razne svoje dajatve ali le del teh in s tem dosegli status libertinus, status liber.