Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 2. kötet (Zalaegerszeg, 1998)

Andrej Hozjan (Maribor): Nastanek vojaške poštne mreže med Rabo, Muro in Dravo v 16. stoletju

Nastanek vojaške poštne mreže med Rabo, Muro in Dravo v 16. stoletju so mu julija z Dunaja poslali ukaz, da mora sprejemati in odpravljati vso pošto tako poveljnika kot vseh drugih tamkajšnjih častnikov.

26 Maja 1577. je v virih prvič omenjen kaniški poštar Nikolaj Mann (Nielas Mann, Maan, Mäne), meščan Kaniže: pritožil seje nad poveljnikom Janezom Jožefom Dornbergom, ki da naj bi ga preobremenjeval z delom ter ga kar zasipaval s pismi. Dornbergu so z Dunaja takoj ukazali, naj ne muči poštarja s prenosi. Avgusta istega leta se je Mann oglasil s prošnjo za plačilo zaostalih plač in za nastavitev dodatnega (to je drugega) poštnega konja na pošti Szemenye. Ta podatek govori o morebitni dvojni službi morda že Mannovega predhodnika ali več predhodnikov tudi na tej pošti. Nikolaj je dobil 30 florenov za plače in odobrenega drugega konja v Szemenyu, kjer je imel poštno službo - enako kot v Kaniži - do svoje smrti konec leta 1585. Dve leti zatem, 1579., je Mann že prosjačil na Dunaj za hudo zaostale plače, dobil pa je le drobiž.

28 Kaniški poštar Mann je konec aprila 1581. zaprosil dunajsko komoro za plačilo več posebnih odposlanih kurirjev. Komora je 30. maja sklepala, da sicer ni delal on sam in da ne vedo, koliko je dejansko plačal kurirjem. Ker pa ni zahteval mnogo, mu bodo verjetno plačali; po njihovem je Mann kar dobro delal.

29 Nikolaj Mann je umrl proti koncu 1585. Kritike njegovega dela beležimo s strani komore še v aprilu tega leta. Novi kaniški poštar je januarja 1586 postal Benedikt Moisch (Benedict Moysch), prav tako meščan Kaniže. Mann in Moisch sta se dobro poznala - nekaj pred smrtjo je prvi drugemu še dolgoval denar. Benedikt je užival zaupanje vojnih poveljnikov, saj je že dlje časa imel uradniško funkcijo v vodstvu krajiškega gradbenega urada. Leta 1582 so ga celo ujeli Turki. Podobno kot Mann je upravljal še pošto v Szemenyu, tako da je obe vodil do smrti v poznih mesecih 1591.

30 Za poštarsko mesto v Kaniži je aprila 1592 prosil Ivan Holosi, potem ko naj bi bilo - po njegovem - že nekaj časa sploh nezasedeno. Poveljnik Bertalan Göröczy, ki je posredoval njegovo prošnjo, seje zgražal nad dejstvom, da ni mogel odposlati prav nobenega pisma, in terjal Holosijevo takojšnjo nastavitev. V obširni preiskavi so ugotovili, daje po smrti Moischa nekaj mesecev pred koncem 1591. službo prostovoljno prevzela njegova vdova Barbara (Barbara Moischin... die Posstverweserin Von Canisha ... arme wittib). Nato paje od januarja 1592 celih 16 tednov zaman prosjačila na Dunaj glede izplačila zaostalih plač za pokojnega moža ter zanjo, vendar ji komora - kljub ukazom vojnih svetnikov - ni dala ničesar. Končno je delo povsem opustila, saj ni imela s čim nakrmiti konj, zato jih je prodala. Göröczy je kritike in prošnje za ureditev razmer ponavljal, dokler ni komora prek Wolzogna v juliju izplačala Barbari vdovi Moisch dolžnih 200 tolarjev, ta paje pristala na nadaljnje delo.

31 Ni mi znano, kdo je upravljal tamkajšnjo poštno postajo v zadnjem desetletju 16. stol. Leta do padca Kaniže (1600) so kot rečeno pomenila agonijo vojnopoštne zveze. Denarja je primanjkovalo na vseh koncih, korespondenca za prenašanje pa seje kopičila in vse kritike dela s strani vojnih častnikov ter dvora so bile popolnoma nerealen odraz stanja. Leta 1599, ko seje napetost na širšem območju okoli Kaniže hitro stopnjevala, je poštna zveza Kaniza-LetenyeNedelišče-Ormož-Ptuj vsakodnevno prenašala vso korespondenco in bila edina še zanesljiva povezava Kaniže s krščanskim svetom. O vojnopoštnem dogajanju v mesecih pred začetkom obleganja pa si lahko ustvarimo dokaj verno podobo na temelju obstoječih podatkov. Junija 1600 seje Baltazar Batthyány pritožil v Gradec zaradi nemarnosti in slabega dela poštarja na Ptuju, ki daje zelo slabo odpravljal pošte do Kaniže ter od tod nazaj proti Gradcu. 165