Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 2. kötet (Zalaegerszeg, 1998)
Andrej Hozjan (Maribor): Nastanek vojaške poštne mreže med Rabo, Muro in Dravo v 16. stoletju
Nastanek vojaške poštne mreže med Rabo, Muro in Dravo v 16. stoletju leto znova prestavljali tudi med sezono, pač glede na trenutne grožnje Turkov, dokler se ni v letih 1582 in 1583 dokončno ustalila na liniji Semmering - Gradec - Ptuj - Ormož - Nedelišče - Muraszemenye (Szemenyecsörnye, Szemenye) - Kaniža. Štajersko pošto so v Kanižo in novo utrdbo Bajcso prenašali iz Varaždina ter obratno. Denarja za pošte pa spet ni bilo. Prav tedaj so se začeli pritoževati tudi že novonastavljeni upravniki pošt med Ptujem in Kanižo. Vzrok so seveda bili neizplačani zaslužki. Posebej hudo kritiko so v začetku leta 1583 sprožili poštarji v Kaniži, Nedelišču in Ormožu; o njihovih stiskah je komori 14. februarja poročal Janez Wolzogen („... Den zu Canischa, Nedeliz undFridau kann ich länger nit erhalten, wollen den Dienst ganz und gar aufgeben, da man ihnen nit zu Hilfe kommt ..."). Sest mesecev pozneje, avgusta, je Janez moral spet oddati poročilo o nameravani hitri preselitvi zveze do Kaniže na vzporedno pot. Tedaj je bilo Wolzognu vsega dovolj: odgovoril je, da je treba le v celoti izplačati zaostale zaslužke poštarjem, pa bo zveza delovala brezhibno. Glede tega je v začetku novembra na Dunaj ogorčeno pisal kaniški poveljnik Zrinski, kateremu so sicer tovrstne ukrepe že odobrili. Dunajski dvorni vojni svet je zato 28. novembra 1583 na dvorno komoro naslovil pritožbo o počasnosti kaniške zveze: pisma iz Kaniže so na Dunaj potovala 10, 12 ali še več dni. Zavoljo takih nerazumljivih zamud je svet zahteval preiskavo in ugotovil, da so nastajale izključno zaradi neizplačanih zaslužkov poštarjem med prestolnico in Kanižo ter posledično njihove bede. Ukazal je komori, naj takoj poskrbi za plačila. 18 Vendar je šlo vse po starem. V juniju naslednjega leta je sam kralj zahteval poročilo o stanju na zvezi Dunaj - Kaniža. Janez Wolzogen mu je odgovoril, daje na zvezi delalo deset pošt, vsi poštarji so nenehno terjali zaostala plačila. Komora si je pri Mateju Križaju, meščanu Wiener Neustadta, sposodila v ta namen 2000 goldinarjev. Polovico jih je namenila poštam v Traiskirchnu, Neustadtu in Gloggnitzu, drugih 1000 pa naslednjim sedmim postajam do Kaniže. V resnici je Wolzogen od teh 1000 gld izročil le Andreju Mosconu na Ptuju 96 gld, vsi ostali niso dobili nič! 19 O neustrezni delitvi denarja so hitro zvedeli na dvoru in sprožili temeljito preiskavo. Očitno si je Wolzogen iz te vsote poplačal dolgove, ki jih je komora imela do dvornega poštnega urada, katerega upravnik je bil. Ena od posledic je bila tudi sprejetje novega pravilnika o plačilih slom in poštarjem. Viri iz druge polovice 80-tih let nam jasno kažejo žalostno sliko tedanjega organiziranja in vzdrževanja dvorne vojaške komunikacije do najbolj izpostavljenih področij na ogrskih bojiščih. Dvor seje pri tem seveda naslonil na že obstoječo redno poštno zvezo Dunaj - Gradec Maribor (do Varaždina) ter tukajšnjim poštarjem nastavil dodatne poštne konje posebej za prenos dvorne vojaške korespondence. Kolikor toliko redno je izplačeval le poštarje na postajah do Röthelsteina (severno od Gradca); v Gradcu in Mariboru sta jo naprej prenašala štajerska deželna poštarja; na odsek od Maribora do Kaniže pa je dvor dobesedno pozabil, čeprav je leta bil daleč najpomembnejši. Pritožbe in kritike so se množile: od poštarjev so jih redno pošiljali vsi na tem odseku, od poveljujočih častnikov v utrdbah pa je prednjačil Jurij Zrinski. Komori ni ostalo drugega kot nenehna opravičila dvornemu vojnemu svetu in nadvojvodi Karlu Stanje seje slabšalo. 20 Leta 1588 je Janez Wolzogen dosegel, da so mu začeli redno plačevati vsaj dolgove in tekoče stroške za dva konja, ki jih je pred leti sam nastavil za pošto do Kaniže in v Slavonijo, skupaj 192 gld na leto. Julija istega leta je cesar Rudolf II. v smislu izboljšanja dela vseh ogrskih poštnih zvez izdal zelo obširno in natančno poštno instrukcijo. A vse to ni nič pomagalo, če so poštarji ostali brez denarja. Le nekaj mesecev pozneje - decembra - so se skoraj vsi priza163
