Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 2. kötet (Zalaegerszeg, 1998)

Andrej Hozjan (Maribor): Nastanek vojaške poštne mreže med Rabo, Muro in Dravo v 16. stoletju

Andrej HOZJAN odpravljanje izvidniških patrulj in tesno sodelovanje z obmejnimi štajerskimi plemiči - recimo Polheimi, lastniki gradov Burgau in Neudau - ter ogrskimi fevdalci, še posebej z gussinškimi Batthyányji, gornjelendavskimi Széchyji in dolnjelendavskimi Bánfifyji. Od začetka 40-tih let sta štajerske oddelke na Ogrskem nadzirala predvsem vrhovni poveljnik vse kraljeve vojske Ivan Ungnad in deželni poveljnik Luka Székelyi. Slednji je deloval na obrambni črti ob Rabi. Tuje moral sam skrbeti za prenos vojaških poročil do Gradca in nazaj. Za primer si oglejmo leto 1543: Štajerska je pomladi že vzdrževala vojnopoštno zvezo do Slavonije: Gradec - Ptuj - Varaždin. Na ogrskem ozemlju pa je plačevala dva poštna konja Francu Batthyányju v Güssingu; Ivan Ungnad je nastavil poštno postajo v Sárváru ter Székelyju ukazal nastavitev dveh vojnopoštnih postaj v Radgoni in Szombathelyju; sam Székely pa je zahteval še pošto v Dolnji Lendavi, kar so prav tako uresničili. Po dogovorih z Ungnadom so Štajerci konec julija nastavili redno poštno zvezo do Ungnadovega štaba, in sicer: v Fürstenfeldu so plačali tri poštne konje, v kraju Gasztony ob cesti proti Körmendu (15 km pred Körmendom) dva konja ter naslednja dva v kraju Molnaszecsöd, pa še enega v kraju Rum 18 km pred Sárvárom.

5 Vidimo torej, da so Štajerci že vzpostavljali večmesečne direktne zveze med Gradcem, Varaždinom in iz tega prek Lendave z Ungnadom. To področje jim je predstavljalo obrambni ščit na vzhodu, zato bom o poštnih zvezah do Nagykanizse/Kaniza povedal več pozneje. Iskanje informacij o nasprotniku in posredovanje le-teh - bolje rečeno prenos v zaledje ter povratna informacija iz zaledja - sta hitro postala odločilna dejavnika spopadov. Čez vse 16. stoletje so bili Turki z njihovo obveščevalno in vohunsko organiziranostjo visoko nad krščanskimi branilci. Za seboj so imeli bogate izkušnje osvajanj in gibljive gverilske taktike. Kristjanom je bilo vse to novo. Zato pa jih je sama kruta realnost silila v sprva skrajno improvizirane in pozneje v vsaj zasilno urejene vojnopoštne zveze. Izhodiščna točka zveze je seveda bil Dunaj, od koder je čez Sopron/Šopronj prišla do poštne postaje Csepreg in nadaljevala pot čez Körmend, Lövő (danes Zalalövő) in (Dolnjo) Lendavo do Varaždina, od tu pa čez Prelog, Csurgó in Babócso do Szigetvara. Zveza je aktivno delovala že pred sredino stoletja ter se je sprva zaključila v Varaždinu. Postaje v Kaniži tedaj namreč še ni bilo, saj je zveza tekla tik ob Dravi. Plačevali stajo skupno nadvojvodina Avstrija (postaje vključno do Körmenda) in Štajerska (od postaje Zalalövő naprej), in ne dvorna komora! Ohranjeno je potrdilo o plačilu poštnih konj iz 1551., po katerem je Štajerska vzdrževala pošte - ob drugih - tudi v krajih Zalalövő in Lendava.

6 Zvezo so vsako leto nastavili na novo v mesecih od aprila ali maja do septembra ali oktobra. Imela je nestalen, rekli bi sezonski karakter, naravnan po mesecih pričakovanih večjih spopadov. Sedem let pozneje, 1558., je Pavel Wolzogen, spodnjeavstrijski deželni poštni mojster na Dunaju, poročal komori o tedanji vsakoletni vzpostavi zveze z že omenjenimi postajami. V poročilu je jasno opredelil, katere postaje je plačevala Avstrija, katere pa Štajerska.

7 Od 50-tih let naprej je ta zveza stalna komunikacija med Dunajem in Szigetom. Tudi to zvezo je - kot vse druge poštne zveze in postaje na Ogrskem - sprva nadziral poštni mojster v Győru. Prihajalo je že do večjih denarnih stisk s plačili. V letu 1559 je na Dunaj prišla huda, neprizanesljiva tožba ogrskih poštarjev zaradi neizplačanih 27 mesečnih plač od 1556. naprej!

8 Štajerska je v teh letih po potrebi več mesecev plačevala poštne konje še v Radgoni, Murski Soboti, Ludbregu, Prelogu, Letenyu in drugod. Primer iz leta 1563 je najzgovornejši: ob kompletni liniji Gradec Ptuj - s Ptuja na Varaždin in Zagreb so Štajerci vzdrževali začasne poštne postojanke tudi v 160