Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 2. kötet (Zalaegerszeg, 1998)

Andrej Hozjan (Maribor): Nastanek vojaške poštne mreže med Rabo, Muro in Dravo v 16. stoletju

Nastanek vojaške poštne mreže med Rabo, Muro in Dravo v 16. stoletju Lendavi, Prelogu, Csurgu in Babócsi.

9 Kako je potekal mehanizem nastavitve zveze? Dvorni poštni mojster ali kdo iz poveljniškega štaba ali kak deželni funkcionar je v vnaprej določenih krajih poiskal ljudi, primerne za opravljanje naporne poštarske službe. Po dogovoru o delu in plačilu so ga zaprisegli in na določen dan je začel prenašati pošto, ki jo je do njega dostavil sosednji poštar. Postal je v bistvu začasni vojaški uradnik dvora ali dežele, podoben mnogim drugim - proviatnim, gradbenim, nabornim itd. Njihova osnovna skupna lastnost je bila, da so jih plačevali iz vojaškega proračuna dvorne komore oziroma ene ali druge dežele. Vendar njegova plačilna postavka ni bila neka določena mesečna vsota na osebo ali določeno število prenosov ali delovnih ur. Poštarjem so plačevali konje in jih torej enačili s klasičnimi najemniškimi vojaki - konjeniki, najetimi z enim, dvema ali več konji, kar je bilo razumljivo: temeljno "delovno sredstvo" poštarjev je bil konj, s katerim je prenos lahko potekal neprimerljivo hitreje kot s slom-tekačem. Ob tem so bile denarne postavke za najemnika konjenika splošno znane in sprejemljive, slom-tekačem pa so plačevali glede na vsakič opravljeno pot v miljah. Sicer pa bi katerakoli druga varianta denarnega ovrednotenja poštarskega dela povzročala hude probleme, saj nihče ni zmogel vnaprej predvideti in določiti količine prenašanih pošiljk ali konkretnega števila prenosov v eno in drugo smer na mesec. Poštar je seveda nato najel jezdece ali jezdil celo sam. Delodajalcev to ni zanimalo, važen jim je bil rezultat - čimprejšnji in nemoten prenos korespondence.

10 Habsburžani so si po smrti cesarja in kralja Ferdinanda I. razdelili nadzor nad ogromno dedno posestjo. Najstarejši sin in prestolonaslednik Maksimilijan je že prej bil tudi ogrskohrvatski kralj, najmlajši Karel pa je postal notranjeavstrijski nadvojvoda. V drugi polovici stoletja opazimo glede denarnega vdrževanja zahodnoogrske vojnopoštne zveze temeljni premik: od 1565. naprej, ko pride Karel v Gradec kot nov suveren, prevzame v svoje roke tudi večji del uprave krajiškega vojaštva. Štajerska odtlej ne vzdržuje več poštnih konj čez Muro in Dravo. Denarno skrb za celotno zvezo je morala prevzeti cesarska dvorna komora, kar je pomenilo začetek neprestanih denarnih težav tamkajšnjih poštarjev. Stroški zanjo niso bili zanemarljivi: če upoštevamo mesečno postavko na konja 7 goldinarjev (gld) in plačilo kakih 20-25 konj, dobimo mesečni izdatek med 140-180 gld ali na leto do 1000 gld in več. Denarje pričel neposredno vplivati na kvaliteto prenosa, saj so zahteve poveljnikov za hiter prenos vsakega pisma posebej (takoj po prihodu jezdeca s sosednje postaje!) naraščale. Od sredine 60-tih let naprej je celotna habsburška poštna ureditev na Ogrskem čutila vedno hujše denarne stiske, saj dunajski dvor ni zmogel rednih plačil.

11 Po padcu Szigeta 1566. se je hitro okrepil turški pritisk na utrdbe Babócsa, Csurgó, Letenye in Kaniža. Poštna zveza z Dunaja čez Körmend do Varaždina je zato bila še toliko nujnejsa in potrebnejša ter vse bolj obremenjena. Tedaj je že delovala neprekinjeno 12 mesecev v letu. Strateška vloga Kaniže je vidno narastla. Dunajski deželni poštni mojster Pavel Wolzogen je od nastopa cesarja Maksimilijana II. 1564. hkrati dobil tudi položaj dvornega poštnega mojstra. Odslej je bil sam zadolžen za njeno delovanje, celo pošto do Kaniže je moral odpravljati sam. Novembra 1566. je dobil ukaz o nastavitvi dodatnih treh poštnih postaj do Kaniže ob že delujočih, kar naj bi predstavljalo zgostitev vojnopoštne mreže in večjo hitrost prenosa.

12 Vendar to ni rešilo denarne stiske. Denarje prihajal v roke poštarjem tudi z dvo- in triletnimi zamudami, ali pa ga sploh ni bilo. Začele so se pritožbe teh poštarjev zavoljo neizplačanih zaslužkov. Janez Krištof Wolzogen - sin in naslednik Pavla v dvorni poštni službi -je 10. no161