Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)

Avgust Lešnik (Ljubljana): The Informbureau Dispute of 1948 – Still a Challenge for Researchers

Ljudje ob Muri Avgust LEŠNIK INFORMBIROJEVSKI SPOR LETA 1948 - ŠE VEDNO IZZIV ZA RAZISKOVALCE S strani organizacijskega odbora sem bil naprošen, da napišem in spregovorim o informbirojevskem sporu leta 1948 in njegovih posledicah za nadaljnji razvoj takrat še treh držav tega prostora. Naloga še zdaleč ni preprosta, in to iz več vidikov; naj omenim vsaj dva. - Prvič: o vzrokih, genezi in posledicah jugoslovansko-sovjetskega spora v času Informbiroja (IB) je bilo v jugoslovanski pa tudi v zahodni zgodovinski, sociološki, politološki in spominski literaturi nemalo napisanega; žal pa so precej manj raziskane posledice IB-spora za slovenski etnični prostor, še posebej, če vemo, da je spor globoko zarezal v vsakdanje življenje ljudi, tako znotraj matične domovine kot tudi v zamejstvu. - Drugič: izhajajoč iz kvalitete publiciranega, zlasti pa po načinu interpretacije dejstev, lahko zaključimo, da problematika „leta 1948" še zdaleč ni izčrpana. Nasprotno, s postopnim odpiranjem bivših sovjetskih pa tudi vzhodnoevropskih arhivov objektivne razmere za politično, idejno in historiografsko valorizacijo „leta 1948" pravzaprav šele nastajajo. Šele sedaj - z razpadom socialističnega (sovjetskega) tabora in evropske „železne" zavese, pa tudi z uveljavitvijo demokratičnega pluralizma v novonastalih državah po letu 1989 - se odpira možnost, da se zgodovinarji osredotočamo v svojih študijah na tiste teme znotraj dane problematike, ki presegajo obravnavanje zgolj t.i. „ekskluzivnih političnih tem" preteklega obdobja (gledano seveda iz jugoslovanskega zornega kota), kot so npr. odnosi med socialističnimi državami in komunističnimi partijami ter poudarjanje razlik med državnim in samoupravnim socializmom. V svojem prispevku bom opozoril le na nekatere odprte probleme in dileme, kijih odpira preučevanje IB-kompleksa danes. 1. Arhivski viri, dokumenti in literatura Osrednja institucija, ki hrani arhivsko gradivo, konkretno zapisnike sej jugoslovanskega državnega in partijskega vodstva, na katerih so sprejemali ključne odločitve, je bivši Arhiv CK ZKJ v Beogradu (sedaj je v sklopu Arhiva Jugoslavije). Gradivo, tudi t.i. „zgodovinskih" sej, je bilo že objavljeno v raznih izdajah dokumentov ali v memoarih tedanjih akterjev jugoslovanske politike. Ključno arhivsko gradivo, ki bo potrdilo ali ovrglo vrsto hipotez v razjasnjevanju sovjetsko-jugoslovanskega spora, se ne nahaja v beograjskih, temveč v moskovskih arhivih. V tem kontekstu ne gre prezreti, daje v tem sporu Beograd le odgovarjal na poteze Moskve. Ključni zapisniki takratnih sej CK VKP(b) pa zaenkrat še niso dostopni. V veliko pomoč bi bila tudi objava zapisnikov sej tako CK KP v posameznih vzhodnoevropskih državah, ki so v novonastalih razmerah prav tako obravnavali partijske in državne odnose z Jugoslavijo, kot tudi CK KP Italije in Francije, torej tistih dveh članic IB, katerih državi nista spadali v vzhodni blok. Pri obravnavi kompleksa 1948 seveda ne gre prezreti arhivskega 253