Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)

Avgust Lešnik (Ljubljana): The Informbureau Dispute of 1948 – Still a Challenge for Researchers

Avgust LESNIK gradiva, ki se nahaja v zahodnih arhivih.

1 In še na eno specifično arhivsko gradivo velja opozoriti, na tonsko in filmsko dokumentacijo, ki pride v poštev predvsem pri obravnavanju zrežiranih sodnih procesov, tako pri nas kot tudi v vzhodnoevropskih državah. Tiskano dokumentarno gradivo, izdano v času spora, je imelo še posebno vrednost zaradi nedostopnosti arhivskega gradiva. Pri tem ne gre spregledati, da je bilo - tako zaradi vsiljene obrambne pozicije kot tudi zaradi negotovega končnega razpleta - jugoslovansko vodstvo (v nasprotju z vzhodnoevropskimi) zainteresirano, daje bila javnost sproti seznanjena s potekom spora preko dnevnega časopisja kot tudi z dokumentarnim gradivom, kot so pisma, izbrani materiali, bele knjige itd.

2 Tudi Moskva postopoma odpira svoje arhive; objavili so 17 novih dokumentov iz Arhiva Ministrstva za zunanje zadeve bivše Sovjetske zveze, ki osvetljujejo predvsem stopnjevanje napetosti v jugoslovansko-sovjetskih odnosih v prvi polovici leta 1948. Literature na dano temo, bolj in manj znanstvene ter spominske, je izšlo precej. Vendar ne gre prezreti, da je bilo zanimanje za razjasnjevanje IB-spora v jugoslovanskih razmerah dokaj različno; odvisno je bilo predvsem od politične situacije tako v Jugoslaviji kot tudi v socialističnem oziroma v mednarodnem komunističnem gibanju. Pogojno bi ga lahko delili v dve obdobji; ločnico predstavlja vkorakanje čet Varšavskega pakta leta 1968 v Češkoslovaško. Za 'prvo' obdobje je značilno, da nimamo nobenih monografskih študij o IB. Zdi se, da jugoslovansko politično vodstvo - v zapletenih jugoslovansko-sovjetskih odnosih, ki so se v prikriti obliki po normalizaciji odnosov v letih 1955/56 ponovno poslabšali, predvsem po krvavih dogodkih na Madžarskem 1. 1956, po sprejetju novega programa ZKJ na 7. kongresu 1. 1958, po obsodbi ZKJ s strani 81 KP na posvetovanju v Moskvi 1960 in še posebej po beograjski konferenci neuvrščenih 1. 1961, ko je postalo jasno, da Jugoslavija ne bo nikdar članica Varšavskega pakta - ni bilo naklonjeno pogrevanju in razčiščevanju starih IB-sporov. V tem obdobju avtorji večinoma vključujejo IB-spor v svoje preglede razvoja mednarodnega in jugoslovanskega delavskega gibanja

3 ter v biografije takratnih političnih voditeljev.

4 'Drugo' obdobje, po publiciranju najbolj bogato, opredeljujeta dve letnici: 1. 1968 - zadušitev češkoslovaške pomladi in lansiranje moskovske 'teorije o omejeni suverenosti', s katero je bila posredno izražena grožnja tudi Jugoslaviji, ter 1. 1988 - 40. obletnica izbruha spora. Po tem datumu je zanimanje za to problematiko v jugoslovanskem zgodovinopisju usahnilo. Vzrok je dvojni: prvi, spoznanje, da preučujemo spor še vedno le z jugoslovanskega zornega kota, brez potrebnega moskovskega arhivskega gradiva (tako kominternskega kot informbirojevskega), kar seveda zmanjšuje objektivno vrednotenje spora; in drugi, razpad jugoslovanske skupnosti. Spodbudno je, da danes v svetu poteka kar nekaj mednarodnih raziskovalnih projektov, katerih raziskovalni predmet je zgodovina mednarodnega komunističnega gibanja (tako kominterne /KI/ kot IB).

5 Rezultati raziskav so objavljeni tako v monografskih študijah kot tudi v specializiranih mednarodnih strokovnih revijah, ustanovljenih v okviru omenjenih projektov.

6 Uspešnost nadaljnjih raziskav bo slej ko prej odvisna tako od dostopnosti arhivskega gradiva kot tudi od skupinskega dela raziskovalcev (predvsem iz Rusije in vzhodnoevropskih držav), vključenih v mednarodne interdisciplinarne projekte, kajti IB-problematika presega ne samo jugoslovansko-sovjetske odnose, pač pa tudi odnose znotraj socialističnega bloka, saj se je s sporom odprla vrsta povsem novih družbenih vprašanj in procesov, ki so pustili globoke sledi v svetu. 254