Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)

Dušan Nećak (Ljubljana): The Landscape on the Mura River After 1918

Ljudje ob Muri Dušan NEČAK POKRAJINA OB MURI PO LETU 1918 Slovenci so prvo svetovno vojno in njene posledice najbolj neposredno doživljali na robeh slovenskega etničnega ozemlja. V dolini Soče in hribovju nad njo je padlo več kot milijon vojakov, nekaj deset tisoč ljudi pa je izgubilo svoje domove. Na severnih obrobjih niso mogli pridobiti delov slovenskega ozemlja, ki je ležalo onstran Karavank, ne Maistrovi borci ne zapoznela intervencija jugoslovanske vojske. Narodna pripadnost prebivalstva ni bila odločilna za izid koroškega plebiscita, temveč so odločili socialno-ekonomski in politični razlogi. Najbolj severnovzhodni del Slovenije pa je vseskozi spremljala danost, da je bil to edini košček slovenskega ozemlja, kije živel v ogrskem delu dvojne monarhije. To je bil temeljni razlog, da se je ta del slovenskega etničnega ozemlja, na levem bregu Mure, razvijal drugače kot ostala Slovenija. Pečat drugačnosti mu je ostal vse do danes. O celovitem zgodovinskem razvoju Prekmurja in pokrajine ob Muri po prvi svetovni vojni v tem prispevku, zaradi časovne omejenosti in drugačnih ciljev, ki sem si jih zastavil, ne bom govoril. Tudi ne morem preseči del avtorjev, ki so o tem zapisali že tehtne razprave, prof. dr. Vaneka Šiftarja, Miroslava Kokolja, dr. Julija Titla, prof. dr. Rudija Kyovskega, če se omejim le na tiste najbolj poznane iz zadnjega časa, ne da bi delal krivico še vrsti drugih. Vredno pa se mi zdi opozoriti na tri posebnosti zgodovinskega razvoja v času tik po prvi svetovni vojni v pokrajini ob Muri, ki so morda manj v zavesti ljudi in stroke, čeprav so poznane in že opisane. Severovzhodno slovensko mejno ozemlje ima poleg že omenjene posebnosti (razvoj v ogrskem delu Avstro-Ogrske) še vsaj tri značilnosti, kijih drugod na Slovenskem ne najdemo. 1. Vojaški upor v Radgoni 23. in 24. maja 1918 je namreč edini upor vojakov v prvi svetovni vojni, ki se je odvijal tik ob in na slovenskem etničnem ozemlju. 2. Se verno vzhodna meja seje oblikovala najkasneje, saj je bila dokončno določena šele s podpisom razmejitvenega protokola v Zagrebu 8. julija 1924. 3. Ustanovitev tako imenovane Murske republike pomeni edino institucionalizacijo revolucionarnega vrenja na Slovenskem po koncu prve svetovne vojne. O teh treh historičnih dogajanjih želim spregovoriti v telegrafskem stilu. Upor v Radgoni

1 Upor enot 97. pešpolka v Radgoni, regrutiranih iz okolice Trsta in Istre, sodi med vojaške nemire ob koncu prve svetovne vojne, kakršni so bili v Judenburgu-Murauu, Rumburgu, Kragujevcu in drugod. Sodi v čas revolucionarnega vrenja med avstroogrskim vojaštvom, deloma pod vplivom idej oktobrske revolucije, ki so jih v enote zanesli bivši ruski ujetniki, deloma zaradi slabega stanja v vojski (lakote, naveličanosti vojne, ukinitve dopustov itd.), deloma zaradi naraščanja nacionalnega gibanja med vojaki nenemških narodov. Vojaški upor v Radgoni prištevajo med največje upore v avstroogrski vojski, takoj za upori v 227