Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)

Metka Fujs (Murska Sobota): The Formation of National Identity of the Prekmurje Slovenians

Oblikovanje narodne identitete pri prekmurskih Slovencih ostala le madžarska imena - kot izvirna. Pomadžarjevanje krajevnih imen je dokončno potrdil Zakon o poimenovanju občin in drugih krajev iz leta 1889, s katerim je bilo določeno, da se smejo v vseh osebnih in uradnih dokumentih, knjigah in ostalih zapisih uporabljati le s tem zakonom določena krajevna imena. Enako pa je veljalo za rojstna imena in priimke, ki jih je bilo obvezno v vse uradne dokumente vpisati v ustrezni madžarski obliki.

30 Politični in gospodarski razvoj v smeri vedno večje madžarizacije je kazal tudi volilni zakon, po katerem je imelo volilno pravico le okoli 6% vseh prebivalcev. Iz teh vladajočih vrst so prihajali tudi novi kapitalisti in pospešena industrializacija je povzročila množično izseljevanje, predvsem iz ruralnih, narodno mešanih območij. Med leti 1891 in 1910 seje iz Ogrske izselilo milijon in pol prebivalcev, od katerih je bilo 70% Nemadžarov. Slovencev se v tem času ne omenja več v nobeni statistiki ali pregledu ljudskega štetja, njihovo število lahko iščemo v kategoriji „drugi narodi". Za to, da se narodna zavest med Slovenci na Ogrskem ni zlomila, čeprav je prestala mnoge preizkušnje znotraj državnega aparata, kije bil v absolutni službi državne ideje o veliki državi in o velikem, nedeljivem madžarskem narodu, so na prelomu stoletja ponovno zaslužni domači duhovniki, zbrani okrog Franca Ivanocyja, ki jih Jožef Smej imenuje Ivanocyjev krog.

31 Jožef Klekl, Ivan Basa, Peter Kolar, Franc Rogač in Jožef Sakovič in še nekateri je bila skupina duhovnikov, ki seje namenila s svojim delom ohraniti slovenski značaj tega prostora, s tem pa tudi njegovo versko podobo. Znotraj te skupine seje izoblikoval tudi nekakšen prvi politični program za Prekmurje, kakor ga razpoznavamo iz Ivanocyjevih časopisnih člankov v dveh madžarskih časopisih Vasvármegye in Szombathelyi Újság, ki sta izhajala v Sombotelu. Poleg tega, da iz čisto ideološkega pogleda obsoja državni liberalizem in cerkveno hierarhijo, ki se je z njim povezala, opozarja tudi na kulturni boj. Ugotavlja, da narodnostno vprašanje ni rešeno in da takšne revščine med ljudstvom na Madžarskem še ni bilo. Ob pripravah na veliko praznovanje tisočletnice prihoda Madžarov v današnjo domnovino pa je odkrival zlorabo patriotizma in revščine v nacionalistične namene. Narodni program za Prekmurje, kakor gaje oblikoval Ivanocyjev krog, daje največji poudarek pomenu vere v zasebnem in javnem življenju ter s tem povezani pastoralni dejavnosti v maternem jeziku, nato pomenu in vlogi lokalnih časopisov v domačem jeziku, ki naj služijo kulturnemu dvigu ljudstva, železniški povezavi Prekmurja z notranjostjo Madžarske in s Slovenijo, verskim šolam oz. neodvisnosti Cerkve v šolah, manjšim carinam, regulaciji Mure; kot osnovni problem Ogrske navaja nerešeno nacionalno vprašanje. Zaradi širjenja slovenskih knjig, ki jih je izdajala Družba sv. Mohorja, so madžarske oblasti Ivanocyja obtožile panslavizma. Ministrski predsednik grof Khuen Hederváry je leta 1903 pisal sombotelskemu škofu: „Madžarska vlada je po temeljitem preudarku... prišla do prepričanja, da bodo protidržavna prizadevanja omenjene knjižne družbe v županiji (Železni županiji, op. M. F.) samo tako ostala brezuspešna, če bomo naše slovensko govoreče državljane utrdili v njihovem domoljubnem čutu, njihov jezik pa pomadžarili. "

32 Na zahtevo soboškega okrajnega glavarja sombotelskemu škofu, naj poskrbi, da bodo prekmurski duhovniki pretrgali vsak stik z Mohorjevo družbo, je Ivanocy odgovoril: „ Prav gotovo ni danes izobraženca, ki bi upal trditi, da ljudstvo ne potrebuje branja. Vsakdo pa lahko bere le v tistem jeziku, ki ga razume. Dati madžarsko knjigo v roke slovenskemu človeku je danes nesmiselno. Ce danes v svojem lastnem jeziku ne najde čtiva, ga bo poiskal v tistem jeziku, ki je njegovemu najbližji. Niti jaz niti kdo drug nima pravice kratko malo iztrgati ljudstvu iz rok 215