Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)

Metka Fujs (Murska Sobota): The Formation of National Identity of the Prekmurje Slovenians

Metka FUJS tistih knjig, katerih jezik je najbližji njegovemu in katerih vsebina ni niti proti državi niti proti domovini. Kratko malo odvzeti te knjige brez ustreznega nadomestila, bi pomenilo kratenje naravnega prava. "

33 Zupan Železne županije je v svojem dopisovanju s sombotelskim škofom takrat ugotovil: „Kam pa pridemo, če v njih (Slovencih, op. M. F.) vzbudimo željo po kulturi. Mar ni nevarno tudi v njih vzbuditi sanje in hrepenenje po veliki slovansko-ilirski solidarnosti, kije za madžarsko domovino lahko samo usodna?"^ Razen treh časopisov v domačem, prekmurskem jeziku - Kalendarja Srca Jezušovoga, Marijinega lista (oba leta 1904) in Novin (leta 1914) Ivanocyjev narodni program v okviru Ogrske ni bil uresničen. Jožefu Kleklu, poznejšemu nekajkratnemu narodnemu poslancu v Beogradu in nespornemu političnemu in narodnemu voditelju prekmurskih Slovencev v času nastajanja in življenja Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, pa je bil temelj in cilj političnega delovanja.

35 Kleklove nove maše na Tišini seje leta 1897 udeležila tudi skupina štajerskih duhovnikov z Antonom Korošcem in ob tej priložnosti prvič na Ogrskem razvila slovensko zastavo. Koroščeva jasna politična opredelitev, t.j. za slovenski narod, za katoliško cerkev in za avstrijsko cesarstvo, ki mu je predstavljalo državo in skupno domovino, je bila povsem blizu Ivanocyjevemu in seveda Kleklovemu razmišljanju.

36 Enako kot Korošcu Avstrija je Kleklu predstavljala domovino Madžarska, dokler ni bilo popolnoma jasno, da nimajo Slovenci v njej več kaj iskati. Preko rednih stikov s štajerskimi duhovniki je Klekl vedel, kam se usmerja politično razpoloženje med Slovenci ob koncu prve svetovne vojne. V Prekmurju pa so se prve javne zahteve po združitvi s Slovenci na desnem bregu Mure pojavile na promadžarskem shodu, ki ga je 20. oktobra 1918 pripravilo soboško VMKE in se je sprevrgel v pravi upor izzvanega slovenskega prebivalstva, tako da so morali posredovati žandarji.

37 Prekmurski Slovenci so se v naslednijh dveh mesecih množično udeleževali zborovanj v Ljutomeru in Radgoni, ki jih je pripravljal mariborski narodni svet. Vlada Mihályja Károlyja, predvsem pa njen komisar dr. Béla Obal, zadolžen za slovensko območje, je poskušala doseči sporazum o oblikovanju nekakšne samostojne „Vendske županije". Odgovor na stisko madžarske vlade je bil načrt avtonomije, ki so ga pripravili slovenski duhovniki Žalske županije 14. januarja 1919,

38 podpisala pa sta ga tudi dva župnika iz današnjega Porabja.

39 Načrt avtonomije je bil predmet pogajanj, ki jih je pripravila vlada v Budimpešti, vendar so imeli slovenski predstavmiki nalogo, da od nobene svojih zahtev ne odstopijo. Najpomembnejša zahteva je bila, da mora pogodbo potrditi pariška mirovna konferenca in tako zagotoviti avtonomijo ogrskim Slovencem, ne glede na to, kateri državi bodo pripadli. Vlada na takšne zahteve seveda ni mogla pristati, ker bi s tem prejudicirala dejstvo, da lahko to območje pripade tudi Jugoslaviji. Glede na razvoj dogodkov to tudi ni bilo več potrebno. Burnih dogodkov, povezanih z marčevsko razglasitvijo sovjetske republike in Tkalčevo vstajo, katere rezultat je bila šestdnevna Murska republika, je bilo konec, ko je jugoslovanska vojska - s pristankom mirovne konference - 12. avgusta 1919 zasedla Prekmurje. Mejo na razvodnici med Muro in Rabo je 4. junija 1920 potrdila trianonska mirovna pogodba, dokončna razmejitvena črta pa je bila podpisana v Zagrebu leta 1924. Kakor vsaka politična meja je bila tudi ta krivična: na eni strani je pustila madžarsko prebivalstvo, ki je živelo strnjeno v vaseh ob vzhodni meji, na drugi pa slovensko prebivalstvo v Porabju. Prekmurje je bilo zato še nekaj let območje konfliktov. Madžarska država je zahtevala plebiscit, madžarsko prebivalstvo pa priključitev k matični državi. Tudi nova slovenska ali jugoslovanska oblast se je na tem občutljivem območju, katerega posebnosti in 216