Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)
Metka Fujs (Murska Sobota): The Formation of National Identity of the Prekmurje Slovenians
Oblikovanje narodne identitete pri prekmurskih Slovencih niso ustrezali, je bil Novi zakon v naslednjih štirih izdajah natisnjen brez Predgovora. 22 Na povezanost in oblikovanje današnjega Prekmurja je pozitivno vplivala cerkvena združitev katoličanov v sombotelski škofiji leta 1777. Naklonjenost njenega prvega škofa Jánosa Szilyja tukajšnjemu slovenskemu prostoru, njegovemu narodu in posebnostim njegovega jezika je vzpodbudila k pisanju v svojem jeziku Mikloša Kiizmiča. Z njim so pobudo pri oblikovanju narodne identitete pri Slovencih na Ogrskem prevzeli katoliški duhovniki. Leta 1780 so tako s škofovo finančno pomočjo izšle tri Kiizmičeve knjige: Szvéti evangyeliomi, „na sztäri szlovenszki jezik obrnyeni", Kratka summa velikoga katekizmusa in Szlovenszki silabikár ali abecednik. Leta 1783 je izšla njegova Kniga molitvena „na haszek szlovenszkoga naroda" in v naslednjih letih še tri knjige. 23 Sprejem in odzivnost Kiizmičevih knjig sta bila zelo dobra. Nekatere med njimi so bile večkrat ponatisnjene in kot učbeniki obvezne v ljudskih šolah vse do leta 1868, ko so jih nadomestili novi državni učbeniki. Pripomogle so k solidni verski izobrazbi, k razvijanju pismenosti v domačem jeziku in posredno k utrjevanju narodne zavesti, ki je bila v poznejših letih še kako preizkušana, še posebej v času centralističnih jožefinskih reform in prisilnega uvajanja nemščine ter pozneje v času madžarskega narodnopreporodnega gibanja in uvajanja madžarščine kot uradnega jezika in obveznega učnega jezika tudi na drugonarodnih šolah. Med madžarskimi posvetnimi in cerkvenimi oblastmi je bilo v naslednjem stoletju slovenskemu ljudstvu med Muro in Rabo, njegovi kulturi in jeziku naklonjenih vedno manj ljudi. Omrežil jih je rastoči madžarski nacionalizem, povezan z lastno željo po narodni samostojnosti in ločitvi od avstrijske krone. Ob koncu 18. stoletja je na Ogrskem madžarski jezik z izjemo mest prevladoval le na t.i. madžarskem etničnem območju, ki je predstavljalo približno tretjino države. Šele z novo zakonodajo spremenjene razmere v družbi in madžarski narodni preporod sta spremenila to stanje. Madžarska kultura in madžarski jezik sta postala bistveni sestavni del političnega programa nove Ogrske. S tem je bila povezana tudi uvedba madžarskega jezika na vsem ozemlju Ogrske. Za uspešnost uresničevanja nacionalnega programa gre zahvala madžarskemu srednjemu plemstvu, ki seje skoraj v celoti pomadžarilo. Prizadevalo si je ohraniti svoj prevladujoči položaj, ker je v njem videlo možnost ohranitve madžarskega značaja Ogrske. Menili so, da so zaradi tradicije neodvisne države med vsemi ljudstvi na Ogrskem Madžari edini, ki predstavljajo narod in da torej v državi živi en sam narod. 24 Ogrski deželni zbor je tako po koncu absolutizma ponovno zahteval pred marčno revolucijo pridobljene pravice in vztrajal pri načelu enotnosti historične Ogrske, enega, samo ogrskega političnega naroda in madžarščine kot jezika centralnih ustanov. V obdobju oblikovanja madžarske nacionalne države so se prekmurski protestantski pisci, ki niso našli več nobenih narodnih vzpodbud, zaprli v stare arhaične oblike pisnega izražanja. Katoliški pisci in izobraženci, ki jih ni omejevela verska različnost, pa so navezovali vedno več stikov s sonarodnjaki na desnem bregu reke Mure, pa tudi oni z njimi. Stanko Vraz je v zbirki Narodne pesni ilirske leta 1839 objavil tudi ljudske pesmi, ki jih je zbral na potovanju po Prekmurju. Na prekmurski jezik je opozoril Matijo Čopa, kije tukajšnje pisatelje vključil v svojo Zgodovino južnoslovanske književnosti. Rezultat stikov domačega pisca Jožefa Košiča s štajerskimi Slovenci pa sta dve njegovi najpomembnejši deli: Zobriszani Szlovén in Szlovenka med Mürov i Rábov (1845), kjer je povzel cele odstavke Slomškove knjige Blaže inu Nežica v nedeljski šoli, in rokopis Starine 'seleznih ino Szalaszkih Szlovenov, 25 kjer mu je služila za primer Kremplova knjiga Dogodivšine štajerske zemle. 213
