Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)

Irena Šavel (Murska Sobota): Cultural Influences During Prehistory in the Country on the River Mura

Ljudje ob Muri Irena SAVEL KULTURNI VPLIVI V PRAZGODOVINI V POKRAJINI OB MURI V članku bom obravnavala, kakšni in kolikšni so bili vplivi prazgodovinskih kulturnih krogov, ki so se od bakrene do železne dobe formirali v srednjeevropskem prostoru v pokrajini ob Muri. Prostor, kamor se je navezovala naša pokrajina ob koncu mlajše kamene dobe, je spadal v kulturni krog lengyjelske skupine. Bikonični lonci z dvema trakastima ročajema pod ustjem (t. 1: 1-2) iz jame 1 v Bukovnici so značilne oblike III. stopnje lengyjelske kulture zahodnega dela Madžarske (Károlyi 1992, t. 4, 4; Simon 1987, 11, t. 24: 2, 3, 6, 7; t. 29: 6); znani pa so tudi v kulturi Seče (Markovié 1981, 196, t. 2: 1, 2), ki jo vzporejamo s pozno stopnjo lengyjelske kulture v jugozahodnem delu Madžarske oziroma s kulturo Tiszapolgár v Potisju. Poznamo jih tudi v kulturi Brodzany - Nitra na Slovaškem (Pavuk 1981, 281, t. 13: 8, 17), ki je sinhronizirana s III. stopnjo lengyjelske kulture. Sklede in skodele konične oblike, polkroglaste sklede in sklede z odebeljenim zgornjim robom (t. 2: 2-6) lahko primerjamo s podobnimi iz madžarskega najdišča Kisunyom-Nádasi tábla, kijih uvrščajo v konec II. stopnje lengyjelske kulturne skupine (Károlyi 1992, 88, t. 13: 5, 7; t. 21: 7). V isti čas sodi tudi višja skleda (t. 2: 1) kot tipična posoda lengyjelske kulture (Dombay 1960, 211, t. 86: 5). K skodelam in skledam so spadale tudi votle noge (t. 2: 7-10), ki so prav tako značilne za lengyjelsko kulturo (Károly 1992, 7, 1, 2, t. 31: 6; t. 35: 6). Podobno lahko trdimo za kljunaste ročaje (t. 3: 1-5), ki se pojavijo že v zgodnji lengyjelski kulturi. Dobre primerjave najdemo v stopnji III lengyelske kulture v madžarskih, slovaških in hrvaških najdiščih (Dombay 1960, t. 9-25; Raczky 1974, t. 9: 5-13; Károlyi 1992, t. 31: 7; Gläser, Regénye 1989, t. 6: 5, 6; Némejcová-Pavúková 1964, si. 11-12; Markovié 1985, 9, 15, t. 9: 1). Polkroglaste in čepaste vzbokline kot edini okras na teh posodah se pojavijo že v zgodnji lengyjelski kulturi (Simon 1987, 11, t. 7: 6, t. 16: 6, 7; Pavúk 1981, si. 10; Károlyi 1992, t. 25; Gläser, Regénye 1989, t. 10: 4, t: 6: 2, 12; t. 7: 5, 11). Materialno gradivo iz jame 1 v Bukovnici kaže na neposredne vplive in zveze z zahodnim delom Madžarske, z najdišči v Železni in Žalski županiji, ki sodijo v zahodno skupino lengyjelske kulture in se po materialni kulturi bolj navezujejo na moravska najdišča kot pa na ostale predele na Madžarskem. Tako na primer najdišče v Séju uvrščajo v zgodnjo lengyjelsko stopnjo II, za katero so značilne posode z ostrimi profili in lijakastimi vratovi. Naselbina v Kisunyomu nadaljuje v keramičnih oblikah tradicijo iz naselbine v Séju, čeprav je samo najdišče uvrščeno v pozno lengyjelsko stopnjo II. V tem najdišču se prvič pojavijo bikonične posode, ki spominjajo na klasične oblike lasinjske kulture, rdeče barvani kosi pa kažejo tudi na zvezo z moravsko slikano keramiko. V naselbini Rábahídvég so našli značilne posode z ornamentom okroglih bunčic ter posode na visoki zvonasti nogi, ki so povezane z avstrijskim najdiščem Wolsbach, iz časa pozne lengyjelske kulture, kamor uvrščamo tudi najdišče v Jánosházi in Ujperintu, kjer prevladujejo posode z ročaji in široko odprtino ter visokimi zvonastimi nogami, ki kažejo povezavo s slovenskimi najdišči v Resnikovem prekopu (Károly 1992, 83-93). 13