Ljudje ob Muri. Népek a Mura Mentén 1. kötet (Zalaegerszeg, 1996)

Irena Šavel (Murska Sobota): Cultural Influences During Prehistory in the Country on the River Mura

Irena ŠA VEL Večina eneolitskih materialnih kulturnih ostalin iz pomurskih najdišč pa sodi v lasinjski kulturni krog, ki je produkt poznoneolitskega substrata. Med oblikami prevladujejo polkroglaste in bikonične sklede ali skodele (t. 4: 1-5), ki so okrašene z manjšimi jezičastimi aplikacijami ali pa z okrasom, značilnim za lasinjsko kulturo (vrezovanje, plitko žlebljenje ali vbadanje s cikcakastimi linijami ali kratkimi zarezicami). Podobne oblike, ki so značilne za lasinjsko kulturo, izhajajo iz slovenskih in hrvaških najdišč (Pahič 1983, t. 7: 2; Dimitrijevič 1961, t. 13: 91; t. 17: 131). Nekatere sklede so imele nižjo ali višjo votlo nogo, dve zelo lepi trebušasti izhajata iz Šafarskega in Bukovnice (t. 5: 1-2). Primerjamo jih lahko s skledo na trebušasti nogi iz Jakšiča, ki je uvrščena v stopnjo II B - III lasinjske kulture (Dimitrijevič 1979, 158,160, t. 21: 1). Podobne so našli tudi v Spodnjem Porčiču in na Ptuju (Pahič 1976, t. 7: 11; Korošec 1962, t. 9: 4). Prav tako številni so trebušasti lonci (t. 6: 1-2), ki po obliki nadaljujejo tradicijo loncev iz lengyjelske kulture (Markovié 1976, 50, t. 4: 5; t. 7: 5; t. 8: 2; Kalicz 1969, 87, sl.7; Kalicz 1973, 136, si. 1: 6). Lonci z visokim in usločenim spodnjim delom ter z izbočenim ramenom in navzven upognjenim ustjem imajo na ramenu vertikalne ali poševne vreze, ki so v posameznih primerih oblikovani v cikcakasti trak, zaključujejo pa se z vbodi (t. 7; t. 8). Podobne oblike loncev poznamo iz III. horizonta Ajdovske jame in spadajo po P. Korošec h klasičnim elementom alpskega faciesa lengyjelske kulture (Korošec 1975, 181, t. 5: 2; t. 7: 4, 5, 9; t. 11: 1, 2), po S. Dimitrijeviču pa v IIB lasinjske kulture (Dimitrijevič 1979, 156, t. 19: 9). Večji lonci imajo trakaste ročaje, ki izhajajo iz ramena in nekoliko presegajo ustje ali pa so nekoliko nad najširšim obodom (t. 6-8) in so značilni za stopnjo III lasinjske kulture (Dimitrijevič 1979, 158). Izvor bikoničnih loncev z nakazanim klekom in koničnim spodnjim delom s trakastimi ročaji, ki izhajajo iz ustja ali pa so tik pod njim, lahko iščemo v pozni lengyjelski in tudi pozni münchshöfenski kulturi (Vladar, Krupica 1970, t. 7: 13). Posebna skupina izdelkov so čase oziroma amforice, ki po obliki posnemajo večje bikonične lonce s cilindričnim vratom in s poudarjenim prehodom iz trebuha v vrat (t. 9). Podobne so našli v Beketincu-Imbralovcu, Ludbreškem Ivanac-Polju, Lasinji, Zbelovem in na najdiščih skupine Balaton I iz mlajše stopnje lasinjske kulture (Markovié 1983, 253, t. 1:7; t. 4: 3; Dimitrijevič 1961, t. 12: 80; Pahič 1983, 96, t. 12: 2; Kalicz 1973, 20, t. 9: 1, 2). V naselbini v Bukovnici se kažejo tudi značilnosti retz-gajaryjske kulture. Tako ima neokrašena časa (t. 10: 1) rahlo presegajoč trakast ročaj, podobno kot tista iz najdišča Katinska, ki spada k hrnjevaški retz-gajaryjski kulturi (Markovié 1982, 19, si. 4: 2), in tista iz najdišča Beketinac-Imbralovac, kjer je poleg lasinjskega tudi gradivo z značilnostmi retzgajaryjske kulture (Markovié 1983, 253, t. 4: 3). Ostale skodelice so okrašene. Motiv mreže na skodelicah (t. 10: 2-i) se pojavlja v III. stopnji lasinjske kulture, prisoten pa je tudi v skupini Balaton II (Dimitrijevič 1979, 159; Kalicz 1973, 140, si. 9: 6), kije označena kot nekakšna stilska mešanica med lasinjsko in retz-gajaryjsko kulturo. Motiv mreže se pojavi tudi na posodi iz Koške-Pjeskana II, ki gaje Z. Markovié označil kot značilni element retz-gajaryjske kulture (Markovié 1982, 19, si. 3: 1; Markovié 1977, 52, t. 8: 3). Daje bil v Bukovnici prisoten tudi vpliv omenjene kulture, potrjujeta na površini odkrita figurica - idol in skodelica (t. 10: 5-6). Manjšo, v zgornjem delu odlomljeno figurico enostavne trapezoidne stilizirane oblike, brez antropomorfnih značilnosti na obeh glavnih ploskvah in straneh, krasi bogat ornament, izdelan v tehniki brazdastega vreza. Skodelica s širokim presegaj očim ročajem ima okras, izdelan v tipično retz-gajaryjski tehniki. Okras na spodnjem delu skodelice je izdelan v tehniki dolbenja. To je motiv zvezde, ki je pogost na posodicah kevdrc-hrnjevaškega tipa retz-gajaryjske 14