Mukicsné Kozár Mária: Magyarországi szlovének néprajzi szótára (Szombathely, 1997)
5 daljših pripovedi domačinov v njihovem narečju o različnih sestavinah njihovega načina življenja. Življenje porabske vasi in njenih prebivalcev, ki so se zvrščali skozi 20. stoletje, je tako dobilo zelo nazorno podobo. Ko sta bili za Slovensko Porabje opravljeni dve temeljni nalogi iz raziskovalnega programa Način življenja Slovencev v 20. stoletju, se je povsem naravno pokazala potreba po sistematičnem pregledu značilnih kulturnih sestavin načina življenja v omenjenem obdobju. To so lahko slovar, leksikon ali enciklopedija navedenih pojavov. Tako delo je bilo zato ob izidu knjige Gornji Senik že tako rekoč napovedano. Avtorica je imela pri svoji odločitvi za to delo prav gotovo spodbudo tudi v izredno razvitem etnološkem enciklopedijskem prizadevanju na Madžarskem. V Sloveniji smo v tem pogledu zaostajali. Vendar so sedaj v teku priprave za Slovar etnologije Slovencev, ki so zajele zelo širok krog slovenskih etnologov. S tem pa se pomen pričujoče knjige prav nič ne zmanjšuje. Prej nasprotno. Knjiga kaže na to, da bodo mimo slovarja, ki meri na ves slovenski etnični prostor, še kako potrebni podobni priročniki, ki bodo zajemali problematiko zamejskih območij, kjer so stiki z drugimi kulturami še posebej intenzivni. Tako bo pričujoče delo za Slovensko Porabje dobrodošlo tako strokovnjakom kot vsem drugim, ki bi se radi nadrobneje seznanili s sestavinami ljudske kulture in načina življenja Slovencev na Madžarskem in ob tem tudi s problematiko sožitja Slovencev in Madžarov. Knjiga pa bo nedvomno uporabna tudi pri pouku v porabskih šolah. Skratka, s tem tretjim etnološkim delom Marije Kožar, izdanim v samostojni knjižni obliki, je etnološka podoba Slovenskega Porabja za 20. stoletje do dobršne mere zaokrožena. To pa seveda ne pomeni, da ne bo prizadevna in strokovno zelo uspešna raziskovalka, kakršna avtorica pričujočega dela je, odkrila še več tem, ki bi jih kazalo monografsko obdelati. Nedvomno je v interesu tako slovenske kot madžarske etnologije, da se dosedanje uspešno, pravzaprav kar vzorno sodelovanje med institucijami in posamezniki na eni in na drugi strani meje nadaljuje. Dr. Slavko Kremenšek