Mukicsné Kozár Mária: Magyarországi szlovének néprajzi szótára (Szombathely, 1997)
4 Predgovor Knjiga, ki je pred nami, prikazuje v obliki posameznih gesel, urejenih po abecedi, etnološke značilnosti Slovenskega Porabja v novejšem času. Gre za obdobje, ki še živi v bolj ali manj izostreni obliki v spominu informatorjev, in za kulturne sestavine, ki so še sestavni del načina življenja Porabcev. Spoznanja, ki jih je moč črpati le še iz pisanih in drugih virov, ne iz ustno posredovanih sporočil, bodo predstavljena ob drugi priliki. Tako se po času, na katerega se obravnavana problematika nanaša, tudi to delo navezuje na dve drugi knjigi Marije Kožar, ki sta nastajali in izšli kot sestavni del dolgoročnega projekta z naslovom Način življenja Slovencev v 20. stoletju. Gre za deli Slovensko Porabje (1984) in Gornji Senik (1988), ki sta enako kot pričujoča knjiga izšli tako v slovenskem kot v madžarskem jeziku. In sta bili sestavni del omenjenega projekta. Pred poldrugim desetletjem smo slovenski etnologi po posameznih uspešno izvedenih preddelih načrtovali nekatere obsežne skupne naloge. Med najpomembnejše smo dolgo časa šteli delo na etnološki topografiji. V vidu smo imeli dve inačici, topografske preglede po obsežnejših območjih oziroma tedanjih občinah in po posameznih izbranih krajih. Marija Kožar je bila edina, ki je za isto območje izpolnila obe nalogi. Tako je v knjigi Slovensko Porabje prikazala notranji ustroj obravnavanega območja, njegov demografski in gospodarski razvoj, spremljala je spreminjanje poklicne in socialne sestave, podala je podobo uvajanja novosti in stopnjo ohranjenosti tradicionalne kulturne podobe ter ocenila etnološko preučenost Slovenskega Porabja. Delo je tako sestavljeno na enak način kot so sestavljeni topografski pregledi za druga območja bivših občin v Sloveniji in za dele slovenskega etničnega ozemlja zunaj nje. Za enovito strukturo tovrstnih del smo se odločili zavoljo želje, da bi lahko posamezna območja medsebojno primerjali. Po lastnem preudarku pa so se avtorji ravnali pri obravnavah posameznih krajev, kakršen je monografski prikaz Gornjega Senika kot izbranega primera slovenskih porabskih vasi. Marija Kozarec bila pri izbiri načina predstavitve nedvomno uspešna. Se zlasti kaže izpostaviti njeno pogostno navajanje krajših in tudi
