Savaria - A Vas Megyei Múzeumok értesítője 11-12. (1977-1978) (Szombathely, 1984)

Néprajz - †Bárdosi János: A felsőszölnöki szlovén füstösház

SLOVENSKA DIMNICA NA GORNJEM SENIKU (Izkušnje ob razstavitvi hiše v ključu s crno kuhinjo) t J. BARDOSI V pričujočem spisu prikazujemo slovensko staivbo š crno kuhinjo, ki je — po izkušnjah ob razstavitvi — bila zgrajena kot dimnica najbrž v drugi polovici 18. stoletja ali v začetku 19. stoletja. Diimniica se je razš&riia k naim z alpskega področja Avstrije, predVsem s štajerske, in iz Slovenije. S tega področja — kot hdšni tip štajerskega in slovenskega prebivalstva — poznamo bogato gradivo, zlasti v temeljnih delih etnoloških strokovnjakov nemškega (avstrijskega) jezikovnega področja in iz studij slovenskih raziskovalcev. V domači literaturi imamo prve podatke o slovenskih dimnicah V opisih z začetka prejšnjega stoletja. Z nastankom, širjenjem in nadaijnjlkn razvojem madžarskih variant tega hišnega tipa se je ukvarjalo več raziskovalcev. V zadnjih letiih je zanimanje za to temo foolj živahno. To utemeljujejo' tud'i novejši podatki, prihajajoči na dan ob strokovni razstiavitvi stavb, ki Ibodo premeščene v naše muzeje na prostem. Ze v začetku 1950-ih let je prdtegnila našo pozornost hiša v ključu na Janezovem bregu na Gornjem Seniku pod št. 134. Ze takrat smo videli, da je z znanstvenega vidika domačija — razporejena je v obliiki črke U, dograjena s treh strani, vendar nima popolnoma zaprtega dvorišča — po razpored'itvi notranjih prostorov in zaradi kurišča zelo zanimiva. Hiša namreč predstavlja pomembno stopnjo v rozvoju slovenske hilše. Zaradi tega smo razstavitev hiše vključili v programski nacrt muzeja na prostem v Zelezni županiji za 1. 1967. Hišo, skupaj z gospodarskim poslopjem — kot tipično za slovensko ljudsko stavbarstvo — smo uvrstili med' stavbe, ki naj ibi jih ponovno sestavili v Szombathelyu. Tloris stanovanjskega poslopja: soba ('ižd, 'fiiža) + crna kuhinja Ckiln'a, 's&java 'kiin'a) + mala klet ('nta:lak'le:it) + velika klet ('veuka k'leiit) na eni strani, na drugi, krajši strani črke L: skedenj ('iita, š'ked'en) in lopa ('iita). Gospodarsko poslopje, ki je po svojih merah manjše, je bilo vzporedno s stanovanjskim poslopjem. Podobno razporedltev dbmačijskih poslopij poznamo tuđi v drugih slovenskih vaseh. Razporedltev prostorov v gospodarskem poslopju z vzhodne strani: svinjak ('le :if, 'le :ive) + hlev (š'tala) + klet (k'le :it) + drvarnica ('iita) + zaprt hodnik ('ga:nk), na koncu s straniščem (s'ron'ek), trodelni svinjak ('leiiv, 'le:ive), nad njim kumik ('sedalo), ipred njim ograja ('sa:laš). Na severni strani — od hodnika nazaj — je bil ozek odprt hodnik (tar'ma:c). Vaak prostor je imel vrata na ta odprt hodnik. Obe poslopji imate stene iz lesenih brun, slemensko ostrešje na škarišča in sta pokrita s slamo. Strop v posameznih prostorih sestavljajo prosnični tramovi z navzkrižnimi prečnimi tramovi, ki približno 1 m molijo nad hodnik proti dvorišču. Stanovanjsko poslopje ima streho spredaj na čop, pod njim je gornji del čelne stene zbit iz desk. Edini vhod v stanovanjsko poslopje vodi z odprtega hodnika v crno kuhinjo, iz katere se na levO odpirajo vrata v sobo, na desno pa vrata v malo klet. V notranjem kotu kuhinje, ob sobi, je peč z ognjiščem ('peč, 'niske), ki je 272