VJESNIK 18. (ZAGREB, 1916.)

Strana - SVESKA 1 - 1

Doneski k zgođovini Istre v srednjem veku. , Na ozemlju, segajočem od gorenjega teka isterskih rek Dragonje in Mirne pa do morja na severovzhodu isterskega pölotoka in do reke Raše na jugovzhodu so bili od 12. stoletja pa do leta 1374 goriški grof je prvi gospodje.

1 Podložna jim je bila tukaj cela vrsta rodbin ministerialov. O eni izmed teh, katera se sama imenuje „de Pisino", govori dvajset v Državnem arhivu na Dunaju (repertorij 3) se nahajajočih, doslej nepriobčenih in neuporabljenih originalnih pergamentnih listin, katere priobčujem na tem mestu. Prvi, kateri se je obširneje pečal z zgodovino gospodov imenovanih „de Pisino", je bil Camillo de Franceschi} On sam pravi, da „con la scarsa messe di notizie che ci fu dato raccogliere intorno alla famiglia in discorso, non siamo purtroppo in grado di stabilirne la compléta e sicura genealogia".

3 Listine, katere priobčujem na tem mestu, imajo naj med drugim namen izpolniti in marsikje popraviti Franceschijeva izvajanja o genealogiji pazinskih gospodov. Mogoče je bil neki Otori „de Pisino de supra", kateri se prvič omenja leta .1199,

4 član rodbine Pazinskih gospodov. Franceschi misli, da so bili trije potomci Otona začetniki in ustanovitelji treh posebnih vej Pazincev: Winter veje Guteneck (Gotnik pri Jelšanah v Istri), Henrik veje Lupoglava in neki drugi Henrik veje Kršan.

5 Ne oziraje se na to, da se mi zdi taka trditev brez dokazov smela in ne oziraje se na to, da bi bilo nekam čudno, da se imenujeta dva brata v isti rodbini z enakim imenom Henrik, kar sicer povdarja tudi Franceschi,

6 hočem na tem mestu izpregovoriti o Franceschijevi tretji veji gospodov Pazinskih, namreč o veji, katero imenuje Franceschi po gradu Kršanu v današnji občini Plomin v zhodni Istri. • 1 B. Bènussi, Nel medio evo -— pagine di storia istriana, 433 si., 455. 2 I Castelli délia Val d' Arsa, Alti e memorie délia Società istriana di archeologia e storia patria, 15, 1898; tudi separatni odtisek: Parenzo 1900. 3 O. a, 171, op. 1. * A. S. Minotto, Documenta ad Forumjulii, Istriam, Goritiam. Tergestum spectantia; Atti e memorie délia Società istriana etc., 8, 1892, 17 in 23. 5 G. c, 169. e O. c, 172, op. 2. 1