VJESNIK 18. (ZAGREB, 1916.)

Strana - SVESKA 1 - 2

Da se nanašajo naše listine na gospode kršanske, o tem ne more biti dvoma. Saj nam govore nekatere listine, da je sezidal Ayçemann iz Pazina cerkev sv. Ivana Krstnika v gradu Kršanu, kjer so imeli on in njegovi nasledniki pravico nastavljati duhovnika (št. 6, 14, 17) in da so imeli gospodje iz Pazina v bližnji okolici Kršana posestva (št. 5). Iz drugega vira vemo, da je kupil Henrik (I.) iz Pazina leta 1307 vas Kršan.

7 Ta Henrik iz leta 1307 in oni Ayçemann, ustajiovitelj cerkve v Kršanu, so ena in ista oseba, katera se zove v listinah sama sebe miles de Pisino in je na podlagi poročila naših listin živela v letih 1292 do 1311, umrla pa pred 1. majem 1322 (glej rodovnik). Ayçemann, ozir. Ançimannus, Ançmannus, Ançemannus, Haçemannus, Hançemanus i. t. d. je le druga oblika, kakor n. pr. tudi Ainzili, Ainz, Heinz i. t. d , za germansko ime Henrik. Ta Henrik (1.), katerega stariši so se zvali Majnhard (I.) in Supana, pa nikakor ni istoveten s Henrikom (II.) iz Lupoglave, kateri je živel koncem 13. in početkom 14 stoletja in katerega oče se po vrhu ni zval Majnhard, temveč tudi Henrik, kakor to hoče Franceschi.

8 Brat tega Henrika (I.) Pazinsko-Kršanskega se je zval Karol in bil imenovan tudi Charstmann, Carstemann, Castemann ozir Castoman ; živel je na podlagi poročila naših listin nekako v letih 1288 do 1305, umri pa pred 20. julijem leta 1306; na podlagi poročila Franceschijevega je bil od leta 1294 do 1305 kapitan Pazinske grofije in imel sina Henrika, kateri se omenja v neki listini iz leta 1327

9 ter bil mogoče sin Henrika (I.) Lupoglavskega. Iz naših listin je pa razvidno, da je bil sin Majnharda in Supane, imel brata Henrika (I )-Ayçemanna in sina Otona (I.), katerega sinova sta se zopet zvala Oton (II.) in Konrad (IL). Glavno panogo rodovine Pazinsko-Kršanskih gospodov so pa tvorili potomci že imenovanega Henrika (I )-Ayçemanna. Njegovi sinovi so se zvali Majnhard (IL), Gvidon, Henrik (II.) imenovan Laydar in Konrad (I.). Od teh se zadnji omenja le v eni naših listin (št. 14). Predzadnji, Henrik (IL), je umri brez dedičev najmanj pred 10. decembrom 1360 (št. 16); gotovo pa ni identičen s Henrikom (I.)-Ayçemannom, kakor piše, če ga prav razumem, Franceschi.

10 Od ostalih sinov Henrika (I.) je imel posebno Majnhard (II.) mnogo sinov (Ivan, Voskalk, Henrik [III.], Konrad [III.], Engnardus); najstarejši med njimi je bil Ivan, katerega imenuje listina z dne 24. avgusta 1388 (št. 20) 7 Odoricus de Susannis, Thesaurus ecclesiae Aquileiensis (edit. Bianchi) st. 1146, 216; G. A. Carli, Antichità Italiche, IV. 190-191. 8 O. c, 30. 9 P. Kandier, Codice diplomatiço Istriano ad a, 1327; Franceschi, o, c,, 170, pp. 1, 171. 10 0. c, 171 — 172.