VJESNIK 2. (ZAGREB, 1926.)

Strana - 177

177 Gradnja ceste iz Obrovca bi stala ok. 422.000 fl ali 1,090.000 fr, in sicer: od vrha gore pri Sv. Roku do Obrovca 180.000 fl, od vrha do Vakufa 200.000 fl, most nad Zrmanjo 26.000 fl, in za ostanek še 16.000 fl. To so majhni izdatki v primeri z velikimi ugodnostmi. Te ugodnosti bodo še povećane, če bo moć cesarja enkrat razpolagala z Bosno na način, ki odgovarja interesom njegovih ilirskih provinc. Luki Šibenik in Skradin takrat ne bosta potrebovali nič drugega nego nekaj javnih ustanov, da moreta uživati vse ugodnosti velike trgovine. Kako so sprejeli nasvete in predloge Galliena, ni razvidno iz tega akta, da se pa v splošnem dognati iz glavnih smernic francoskoilirske vlade. Vlada je bila najbolj naklonjena nacrtom za gradnjo cest, ker so se ujemali z njenim forsiranjem levantsko - francoske trgovine, in v tem oziru se je tudi v resnici največ storilo, v veliki meri po zaslugi prebivalstva, čigar robota — za ta smoter rado dana — je izvrševanje načrtov zelo pocenila. VpraŠanje carinskega tarifa pa je bilo mnogo bolj kočljivo. Paris je dovolil spremembe, ki so jih zahtevale lokalne razmere, celo če sta jih zagovarjala generalni guverner in generalni intendant Ilirije, le nerad in pozno, če so tangirale kontinentalni sistem, pa sploh ne. V vprašanju plovbe je bila Francija brez moči, ker je bila francosko-ilirska mornarica prešibka, in so na Jadranskem morju vladali Angleži. Propagirala je sicer, kakor že rečeno, z vsemi sredstvi tranzitno trgovino po suhem, ta surogat pa je bil nezadosten. Dejansko se tudi položaj Dalmacije do 1. 1813. bistveno ni izboljšal, in najboljši vir zaslužbe je bil, takorekoČ, tihotapstvo. Zanimivo pri tej spomenici, poleg slike takratne Dalmacije, je še dvoje dejstev, ki sta v vzroćni zvezi : prvo, kako se prepletajo razni činitelji, čijih rezultat je gospodarski položaj, drugo, kako malo bistvenih sprememb se izvrši v gospodarskih razmerah tudi v 100 letih. GeografiČni predpogoji, osnovni činitelj gospodarskega razvoja, vstvarjajo vedno iste probleme. Ponavljaju pa se tudi iste napake in iste posledice teh napak, kot rezultat analognih političnih razmer, drugega činitelja gospodarskega razvoja. V našem slučaju imamo jasen primer delovanja navedenih činiteljev: od pomanjkanja prometnih sredstev po suhem in kulturne zaostalosti gre ravna crta preko onemogućene plovbe in slabega carinskega tarifa do izseljevanja. In spričo tesne zveze gospodarskih razmer z geografičnimi predpogoji in političnimi razmerami ni presenetljivo, da primerjanje položaja Dalmacije v ilirski dobi z razvojem v poznejših dobah kaže spremembe, ki so samo relativne, pa ne absolutne. Dr. Melitta Pivec. 12