VJESNIK 2. (ZAGREB, 1926.)

Strana - 176

176 Dalmacija ima mnogo tunov. V gotovih letnih časih prihajajo ribe v gostih trumah v ustja Neretve, Cetine, Krke in Zrmanje. Nekoč so tudi ribarili korale pri Šibeniku, "zdaj'pa so'to skoro opustili. Zakaj se ne pomnožijo saline v Dalmaciji? Kakšen vir bogastva je samo Pag! Rab je zdaj brezpomemben. Gradnja ceste z Obrovca bi prinesla največje ugodnosti. Ta projekt je bil že pripravljen od avstrijske vlade, podrobni nacrt mora biti v Zagrebu ali v vojnem svetu na Dunaju. Ona bi otvorila preko Velebita lahke zveze z Ogrsko in Hrvatsko in napravila iz Zadra oporišče trgovine s temi pokrajinami, posebno s Siskom in Karlovcem. Zadar bi postal takrat ravno tako trgovski kakor Reka. Pridelki dolnje Ogrske, Banata, Temišvara, Slavonije itd., ki se poplovbi Donave, Save in Kupe osredotočijo v Karlovcu, odkoder gredo po suhem v Senj po cesti JoŽefini in na Reko po^cesti Karolini bi šli potenrbolj ekonomično v Zadar. Da bi Zadar postal središče teh izvozov, bi morali razpolagati z majhnim turskim ozemljem, z onim, skozi'katero^teče Una. Potem bi šio blago po Donavi, Savi in Uni — na istih barkah,* ne da bi bilo rastovorjeno — do Bihaća in od tam direktno v Vakuf. Potrebna bi bila nekatera delà ob reki Uni, da bi bila plovna'do Vakufa. Od Vakufa je 14 ur po suhem do Obrovca, potem na~Zrmanji, ki je plovna do morja. Če ne bi hoteli prevažati po morju do Zadra — kar pa je brez nevarnosti — bi mogli iti od Vakufa do Zadra po suhem samo 22 ur; sedaj pa rabijo 4 dni po suhem za prevoz na Reko in v Senj. Oni, ki vedo, koliko vplivajo na trgovsko bilanco stroški enega samega dneva prevoza po suhem za prevoz izdelkov zemlje,|malo vrednih glede teže, bodo videli na prvi pogled, koliko bfta novotarija spremenila trgovske odnošaje zelo obširnih pokrajin, ki posedujejo bogate'pridelke, potrebne Franciji, Italiji in nekaterim drugim državam Evrope. Po približnih računih bi postal Zadar skladišče za 2% milijona ster žita, 1 milijon kg tobaka, velike množine volne, kož, voska in drugih dragocenih predmetov. Dobra, varna in razsežna luka Zadra, primerjena z ono Trsta in Reke, in lahkota vhoda vanjo ob vsakem vremenu, bi morali pripomoči preskrbeti ji trgovino, katere uspeh je zajamčen popotrebah inozemstva. Zadar bi tudi postal središče zamenjav pridelkov, ki bi prešli iz Sredozemskega in Jadranskega morja v vzhodno Evropo. V tem slučaju bi bila ustanovitev lazareta v soseščini Zadra neobhodno potrebna.