VJESNIK 2. (ZAGREB, 1926.)

Strana - 175

175 Ražen te posredovalne trgovine ima Dalmacija tudi še svojo lastno ob celi meji proti Turčiji. Bosenske karavane prinašajo žito ter govejo živino in prejemajo v zameno sol. Ta trgovina, ki je Dalmaciji neobhodno potrebna, zanjo ni bila neugodna: dala je sol v enaki vrednosti prejetih živil. Ampak danes znaša cena soli za 1 beneški funt 5 beneških suev — t. j. ok. 25 c za 1 kg —, Turki nočejo več se preskrbeti za tako visoko ceno, Dalmatinci morajo plačati v denarju. Trgi so vsak dan manj obiskani, ker Turki niso več privabljeni od soli, ki jim je neobhodno potrebna za gnojitev zemlje in hrano živine. Njihove karavane ne prihajajo več na mejo, in poskušajo porabiti mineralno sol v notranjščini njihovih pokrajin. Vlada mora posvečati največjo pozornost načinu, pogibnemu za njene prave namere, kako se vrši danes trgovina s soljo. Zlorabo je lahko ozdraviti. Vzrok je povišenje cene, to povzroča vso nesrečo. Cena je potrojena, in poraba je pojemala za 5

/g> kar J

e neoporečno dejstvo, če se primerjajo prodaje zadnjih let z raznimi zaporedoma določenimi kurzi. Poraba soli v Dalmaciji se ceni na 24,700.000 ben. funtov — t. j. ok. 12,000.000 kg—, in sicer: interna poraba 7,500.000, nasolitev rib 1,000.000, trgovina Bosne in drugih turskih pokrajin 16,000.000. Srednja cena v Avstriji je bila V

2 ben. sua za funt — 1 ben. su = y

a franc, sua = 2V

2 c —, kar je bilo prenizko. Letni dobiček, po odbitku upravnih stroškov, je znašal 50.000 fr. L. 1809., pod italijansko upravo, cena 2V

2 ben. suev ni zmanjšala konsumacije. Izkupiček je znašal 2,470.000, nakupnina in upravni troski 603.000, dobiček 1,867.000 ben. funtov. Danes znaša cena 5 ben. suev, konsumacija 7,600.000 funtov = 3,500.000 kg, izkupiček 1,900.000, nakupnina in upravni troski 985.000, čisti dobiček 915.000 ben. funtov. V primeri z 1. 1809. pomeni to zgubo za vlado 952.000 ben. funtov = pol milijona frankov. K temu je prištevati ugonobitev najbolj bistvene trgovine Dalmacije. Morlaki, premalo bogati, si ne morejo nabaviti soli, zemlja in živali občutijo to odtegnitev, kar vpliva na množino in kakovost volne. Prisiljeni so tudi odpovedati se nasolitvi kož in rib. Ribolov je zelo ugoden za državo. Malo dežel ima v tem oziru toliko virov kakor Dalmacija. Pred zvišanjem cene soli je imela veliko trgovino z ribami, posebno z osoljenimi sardinami. Toda ta trgovina ni še zadosti izpopolnjena in razširjena. Trgovina z ribami zaposluje mnogo ljudi z ribarjenjem in pripravo rib. Ribolov je obogatil cele narode, n. pr. Holandce.