VJESNIK 2. (ZAGREB, 1926.)

Strana - 172

172 in pod Benetkami. Prebivalstvo je maloštevilno: 250.000 duš na 4.500 kv. milj da 56 na eno kv. miljo ; mogla bi pa prehanjevati 1V

2 milijona. Neposredni vzrok padanju prebivalstva je pomanjkanje življenskih sredstev, ki izvira iz pomanjkljivosti poljedelstva, ta pa iz brezbrižnosti prebivalcev, njim prirojene lenobe in predsodkov. Izobraženci morajo vpeljsti amelioracije. Otoke in obalo pokrivajo vinogradi in oljke, notranjščino žito ; zemlja je dobra, škodujeta pa suša in pomanjkanje gozdov. Dandolo je ustanovi! »posvećene gozdove« (bois sacrés). Zelo koristno bi bilo tukaj udomaćiti krompir, proti kateremu imajo predsodke, in dati zanj nagrade. Sadna drevesa tudi manjkajo ; Dandolove sadovnjake so Avstrijci v vojni uničili. Močvirja pri Zadru, Kninu, Imotskem, in ob Neretvi so zemlja, odvzeta poljedelstvu. 18 močvirij pokriva 54 kv. milj. Za njihovo izsuševanje bi bilo potrebno 1,200.000 fr. Ta zemlja bi bila posebno pripravna za umetne travnike. Kužne bolezni izvirajo pogostoma iz pomanjkanja kapnic. Voda se nahaja v blatnih kotlinah. Dandolo je bil predpisal veliko kapnico za vsako mesto. Tudi dobrih zdravnikov ni. Desetino je treba pustiti. L. 1810. je hotel ilirski generalni guverner iztirjati davek v denarju ; potem pa sta Marmont in generalni intendant izvzela Dalmacijo za 5 let. Sistem med posestniki in koloni ravno tako škoduje poljedelstvu: posestnik ne more vpeljati amelioracij, ker poljedelec temu nasprotuje. Prevelika množina občinskih posestev tudi slabo vpliva. Morlak živi neodvisno in leno. Če ostane Bosna neodvisna od teh pokrajin, je neobhodno potrebno preložiti lazarete (poslopja za karanteno) na meje, ker kuga v Bosni prihaja vedno v Dalmacijo. Bosenske karavane potujejo v splitski lazaret skozi ilirsko ozemlje sicer spremljene, toda če ima nekatera n. pr. 500 konj je težko preprečiti vsako občevanje s prebivalci od meje do Splita. Plovba in trgovina nudita nekatere vire, delo za del prebivalcev. Toda sedanja vojna ne dovoljuje brodariti niti najmanjšam barkam, celo spremstjva (konvoaji) niso več varna pred napadi sovražnika; Dalmacija je torej zgubila celo malo obrežno plovbo. Nič ne povečuje bolj število prebivalstva in moč države kakor trgovina, in s tega vidika ima Dalmacija vse zaželjene prednosti, kar se tiče lege in naravnih pridelkov. Lega je ugodna za tranzitno trgovino. Vlada je pospeševala prevoz levantskega blaga, določenega za Italijo in italijanskega, določenega za Turčijo. Glavni dalmatinski pridelki, ki se morejo izvažati, so: vino, olje, žganje, kis, vol na, rumeni vosek, med, katran, loj, lojeve svece, zajčji