VJESNIK 2. (ZAGREB, 1926.)

Strana - 173

173 kožuhi, gobe, fige, mandlji, osoljene sardine, osoljeno govejo in svinjsko meso, oves, kože volov, ovac, koz itd. Predmet uvoza so v glavnem žito, sadje, železo, steklo ter vsi umetnostni in tovarniški izdelki. Množina izvoza se je zmanjšala, odkar novi ilirski tarifi odvzemajo nekatere važne panoge izvozne trgovine. Volno, ki je ena najvažnejših panog, je prepovedano izvažati, in posebno mesto Zadar nima drugega pridelka v zameno za živila, ki jih dobiva iz Italije. Zato plača sedaj v denarju in si mora preskrbeti živila, ki so mu neobhodno potrebna, za mnogo višjo ceno, ker gospodarji bark, ki ne dobivajo več tovora za povratek, nočejo se več izpostavljati nevarnostim vožnje, če ne mislijo napraviti dobička, dvojnega od prejšnjega. Avtorji novega tarifa so prepovedali izvoz volne, ker so hoteli iti na roko tovarnam sukna. Gotovo je za vsak narod bolj koristno, da predelava sirovine pred izvozom, kakor pa da jih izvaža kot take. A ravno tako gotovo je, da se ne srne, v svrho ustvarjanja panoge trgovine, ki še ne eksistira, uničiti druga važna panoga, ki že eksistira in služi kot sirovina za drugo, ker s tem se uničita obe. Morlaki, ki nosijo volno na razne trge, kjer so še precejšnje zaloge, jih ne morejo več prodati za pametno ceno, začenjajo opuščati rejo čred, in kmalu bo ta važni vir precej zmanjšan in morebiti uničen. S prepovedjo starega perila je drugače. To se ne srne izvažati pod nobenim izgovorom, ker je gotovo, da se radi tega ne bo porabilo manj platna, in čim več ga bodo porabili, tem bolj bodo papirnice zmožne izdelovati dober papir. Toda radi prepovedi izvoza volne cene precej padajo in kmet ne najde več prejšnjega dobička. Množine volne bodo torej zmanjšane, cene bodo zvišane, in to padanje cen prozročeno po prepovedi izvoza bo učinkovale bistveno razdirajoče. Dovoljenje izvoza volne ne škoduje domačim tovarnam, ker te bodo vedno bolj poceni preskrbljene kakor tuje, ki morajo plačati stroške prevoza, posredovanja, itd. Vrh tega se more naložiti lahka carina na izvoz. Treba je tudi pomisliti, da dalmatinska volna ni primerna za izdelovanje sukna; v Italiji služi samo izdelavi žimnic, in zastonj so poskusili napraviti iz nje nekaj boljšega. Morlaki sami napravijo iz nje neko vrsto grobega sukna, v katero se oblačijo, ampak vedno, kakršna naj bo cena volne, obdržijo od množine, ki jo nosijo na trg, svoje zaloge, in izdelujejo vsaki rodbini sukno, ki ga rabijo. Volna otoka Paga je najfinejša v Dalmaciji, in če se sodi po videzu, se more primerjati najlepši, ki je znana; kljub temu niso nikoh mogli izdelati več kakor sukno zelo srednje kakovosti. Če se pa predpostavlja, da je volna primerna za izdelovanje, da se najdejo v deželi vode, obilne in primerne za barvanje, in predvsem spretni