ARHIVSKI VJESNIK 40. (ZAGREB, 1997.)

Strana - 111

J. Žontar, Arhivsko šolanje v Sloveniji, Arh. vjesn., god. 40(1997) str. 111-117 Jože Žontar Arhiv Republike Slovenije Ljubljana Republika Slovenija ARHIVSKO ŠOLANJE V SLOVENIJI UDK 378.6:930.251(497.4) Pregledni članak Prizadevanja, da bi organizirali šolanje za potrebe arhivov, imajo v Sloveniji že dolgo tradicijo. Na osnovi zveznih načrtov so se od leta 1956 odvijale razprave o šolanju tudi pri nas. Pojavili so se dvomi v uresničenje enotne jugoslovanske arhivske šole, ker se arhivisti iz vse države, zaradi različnega državnega razvoja v preteklosti, ne bi mogli šolati po enotnem programu, pa tudi zaradi pomanjkanja ustreznih predavateljev. Eckhart Franz je prav na simpoziju v Maastrichtu leta 1991 poudaril, kako zgodovinske tradicije vplivajo na arhivsko šolanje in kot primer navedel, da zaradi različnih jezikov, pisav, predvsem pa velike razlike med srbsko, turško in avstrijsko-ogrsko upravno in registraturno tradicijo ni prišlo v bivši Jugoslaviji do skupnega šolanja.

1 Ko je bila ustanovitev zvezne arhivske šole odložena zaradi pomanjkanja denarja, seje oblikoval načrt o stolici za arhivistiko na Prirodoslovno-matematičnofilozofski fakulteti v Ljubljani. Pobuda Arhivskega društva, da se uvedejo predavanja iz arhivistike na oddelku za zgodovino omenjene fakultete, pa tedaj ni bila sprejeta. Edina šola, kjer so se v tem času lahko šolali arhivski delavci v Sloveniji, je bila enoletna šola za knjižničarje in arhivske pomočnike pri Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Študentje so morali imeti dokončano srednjo šolo z maturo, šolanje pa se Jorjo Tadić, O potrebi osnivanja paleografsko-arhivističke škole, Arhivist 2, 1951, str. 57-61 ; Eckhart G. Franz, Brauchen wir ein europäisches Archiv-Institut, Janus 1992.2, str. 235; Jože Žontar, Arhivsko izobraževanje v Jugoslaviji, s posebnim ozirom na Slovenijo, Arhivi 12/1989, str 16-18. 111