ARHIVSKI VJESNIK 40. (ZAGREB, 1997.)
Strana - 112
J. Žontar, Arhivsko šolanje v Sloveniji, Arh. vjesn., god. 40(1997) str. 111-117 je zaključilo z izpiti iz posameznih predmetov. Šolo, ki je obstajala samo eno šolsko leto (1957/58) so obiskovali in zaključili trije kandidati iz arhivov. Izgledalo je, da ni možnosti za organizirano šolanje, pa seje še nadalje pomagalo s priložnostnimi tečaji in seminarji. Z njimi je začelo Arhivsko društvo in to že takoj po ustanovitvi leta 1954. Skupnost arhivov Slovenije je pred tremi desetletji (1968), ko je bilo v vseh slovenskih arhivih zaposlenih komaj 23 delavcev z visoko izobrazbo, pripravila program individualnega usposabljanja, ki je obsegal t.i. osnovno usposabljanje v času pripravništva in t.i. specialistično usposabljanje; prvo seje zaključilo s strokovnim, drugo pa s t.i. specialističnim izpitom. Za presojo zahtevnosti specialističnega usposabljanja, ki je obsegalo 6 smeri, naj navedemo predmetnik za izpit, s katerim se je priznavala usposobljenost za delo na gradivu gospodarskih provenienc od 18. stoletja dalje: temelji statistike in knjigovodstva, gospodarska zakonodaja, sistemi organizacijskih struktur podjetij, specialna arhivistika za gospodarske provenience ter vrednotenje gradiva gospodarskih provenienc. Sistem pa se ni skladal s samoupravnim urejanjem kadrovskih vprašanj in ni dolgo vzdržal, napori napravljeni ob tem, pa so se vendar obrestovali. Ugotavljali smo namreč, ker ni možnosti za organizirano šolanje, so toliko bolj pomembni priročniki za izobraževanje in delo. Tako sva tedaj s pokojnim dr. Sergijem Vilfanom napisala priročnik Arhivistika, ki ga še danes za silo uporabljajo študentje na fakulteti, kot rezultat dela več avtorjev je nastal priročnik Arhivska tehnika, ki pa je ob hitrem tehničnem napredku že močno zastarel in končno je še priročnik Majde Smole, Zgodovina arhivov. Tako se je oblikovala arhivistika v Sloveniji in prodrlo je spoznanje, da je veda dozorela za visokošolski študij. 2 Z razvojem arhivske službe v naslednjem desetletju se je večala potreba po uvedbi študija arhivistike v visokošolskem izobraževanju. Novi statut Filozofske fakultete v Ljubljani iz leta 1977 je dal podlago, daje bila uvedena arhivistika na vseh treh stopnjah študija, nakar so se začela v šolskem letu 1978/79 na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani v okviru enopredmetne ali nepedagoške smeri, predavanja iz arhivistike na prvi in drugi stopnji študija. Na prvi stopnji seje predmet predaval v 2. letniku (2 uri tedensko), na drugi stopnji pa v 4. letniku (2 uri predavanj in dve uri vaj tedensko). Od naslednjega študijskega leta je bil možen tudi samostojen podiplomski študij arhivistike: magisterij in doktorat. V začetku je bilo treba premagati nekatere predsodke, saj gre po svojem značaju pri zgodovini in arhivistiki za dve različni stroki, na eni strani za humanistično, na drugi strani pa za 2 Arhivsko društvo Slovenije -40 let, Ljubljana 1995, str. 49-52; Objave Skupnosti arhivov Slovenije, št. 2, december 1968. 112
