ARHIVSKI VJESNIK 40. (ZAGREB, 1997.)

Strana - 116

J. Žontar, Arhivsko šolanje v Sloveniji, Arh. vjesn., god. 40 (1997) str. 111-117 nekaj prostora pa pustil tudi za specializacijo. Vodilna področja ostajajo arhivistika, arhivsko pravo, ustavna in upravna zgodovina, viroslovje, paleografija, kronologija in druge pomožne zgodovinske vede, ustavna in upravna zgodovina, z arhivi povezane tehnične in informacijske vede, kakor tudi arhivska upravna praksa, kajti specialna kombinacija arhivistike, zgodovinskih ved in upravnih ved ter informatike označujejo arhivsko identiteto. 7 Pri magistrskem delu se je večina kandidatov odločila za prikaz razvoja določenih vrst institucij, doslej je le en kandidat izbral nalogo iz arhivistike. Čeprav kandidati niso pretirano posegali v obravnavo dobe, v kateri spremljajo razvoj določenih institucij, pa vendar prihaja do izraza koristna povezava z zgodovino. Problemi obstojijo tudi glede izobraževanja delavcev z višjo in srednjo izobraz­bo. Že v 70 ih letih smo poskušali doseči, da bi na Višji upravni šoli v Ljubljani poleg upravne in finančne smeri obstajala tudi arhivska smer, kar pa ni imelo realne osnove. Želeti je, da bi imeli delavci teh profilov neko osnovno upravno izobrazbo, dopolnil­no usposabljanje, ki mora imeti poudarek na strokovni obdelavi arhivskega gradiva, pa ostaja naloga mentorjev ter centra za strokovni razvoj. Kot vse vede, se tudi arhivske naglo razvijajo. Če želi arhivska služba napredo­vati, mora napredovati stroka, kije osnova vsakemu temeljnemu izobraževanju. Po vzoru francoskega l'Institut de recherche sur les documents et les archives contem­poraines v Parisu bi kazalo vpeljati tim. študijske dneve, posvečene pridobivanju novih spoznanj na področju arhivskih ved, kjer lahko prihaja interdisciplinarnost še zlasti do izraza. Enako pomembno pa je tudi permanentno izobraževanje, ki vključuje tudi izmenjavo izkušenj. Njegove oblike so številne, vse bolj pa se po­služujemo tudi pestre mednarodne ponudbe in prakse v tujih arhivih. Kljub temu, da ne moremo organizirati šolanja kot v večjih državah, pa vendar želimo, da pridobijo diplomanti enako obsežno znanje kot na drugih primerljivih šolah oziroma fakultetah v tujim. 8 Summary ARCHIVAL EDUCATION IN SLOVENIA Endeavours to organise education and training for the needs of archives in Slovenia started as early as 1956, and archival science was finally included in higher 7 Kolokvij komiteja Mednarodnega arhivskega sveta za šolanje 7-9. septembra 1989 v Milanu, Janus 1990.1, str. 22 - 52; Vrsta referatov na simpoziju Archives and Europe without boundaries, Maastricht 1991, Janus 1992.2, str. 167 - 241. 8 Die Archive in der Europäischen Union, Europäische Komission 1994, str. 66 - 75. 116

Next

/
Thumbnails
Contents