ARHIVSKI VJESNIK 40. (ZAGREB, 1997.)

Strana - 113

J. Žontar, Arhivsko šolanje v Sloveniji, Arh. vjesn., god. 40 (1997) str. 111-117 vedo izpeljano iz prakse. Odkar je bil odpravljen dvostopenjski študij (v šolskem letu 1985/6), je arhivistika v 3. letniku (2 uri tedensko), seminar iz arhivistike, ki se izvaja v arhivu, pa v 4. letniku (prav tako 2 uri tedensko). V drugem letniku je ostala arhivistika na sporedu še do leta 1989 (v obliki proseminarja). Jasno je, da znanje ki ga lahko pridobijo študentje na fakulteti, ne zadošča za delo v arhivih. Ugotavljali smo, daje potrebno nadaljnje šolanje na osnovi potreb arhivov. Zamišljeno je bilo, da bi se pripravniki v arhivih vpisovali na enoletni specialistični študij arhivistike, pri čemer je to vrsto študija predvidel tudi statut fakultete. Uspešno opravljeni specialistični izpit iz arhivskih ved, ki smo ga nameravali vezati na področja dela v arhivih, bi veljal tudi kot strokovni izpit. Program specialističnega študija pa na Filozofski fakulteti na splošno ni zaživel, in s tem konceptom nismo prodrli, kar morda ni bilo niti tako narobe. Tudi se je pokazalo, da prezgodnja specializacija ni smotrna. Fakulteta je namreč osredotočila podiplomski študij na magisterij in doktorat in doslej smo dobili tri doktorje in 7 magistrov arhivistike.

3 V zvezi z oblikami vključevanja arhivistike v visokošolski študij naj omenimo za primerjavo, da obstoji v Italiji (Università degli studi di Roma "La Sapienza") in v Belgiji (Univerza v Bruxellesu) možnost, da kandidati pridobijo (v Italiji lahko tudi vzporedno s študijem zgodovine, političnih znanosti ali prava) na katedri za zgodovino - na podlagi dodatnih izpitov - tudi diplomo (licenco) iz arhivistike. Kakšne so perspektive visokošolskega arhivskega šolanja v Sloveniji? Odgovor na to vprašanje odvisi najprej od potreb in možnosti. Utegne se kdo vprašati, zakaj se ne potegujemo v dodiplomskem študiju za svoj oddelek na Filozofski fakulteti (študentje bi zaključili študij z diplomo diplomirani arhivist)? Tako obstoji od leta 1987 npr. oddelek za bibliotekarstvo in v okviru tega štiriletni študij bibliotekarstva.

4 Vprašati seje treba, kolikšne so potrebe arhivov po fakultetno izobraženih delavcih. V zadnjih petih letih se je na novo zaposlilo v vseh slovenskih arhivih 15 delavcev s fakultetno izobrazbo, na leto torej povprečno 3. Za sedaj ni mogoče računati z nekim izrednim povečanjem števila delavcev takšnega profila, zaenkrat tudi ne s povpraševanjem v drugih ustanovah po arhivskih kandidatih. Logičen zaključek je ta, da pri tako majhnem številu kandidatov ni pričakovati, da bi ministrstvo za šolstvo odobrilo novo študijsko smer. Kaj pa sistem ABD študija (kombinirani arhivsko-bibliotekarsko-dokumentalistični študij) kot ga ponekod uvajajo na Portugalskem, Nizozemskem, v Švedski, 3 Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani 1919- 1989, Ljubljana 1989, str. 18,73; EmaUmek, Poročilo komisije za šolanje kadrov za zgodovinske arhive in registrature, Arhivi 2, Ljubljana 1979, str. 75-76 ter razne ustne informacije, za kar seji najlepše zahvaljujem. 4 Zbornik Filozofske fakultete v Ljubljani 1919 - 1989, Ljubljana 1989, str. 249-253. 113