ARHIVSKI VJESNIK 29. (ZAGREB, 1987.)

Strana - 97

Petar Pavel Klasinc, Urejanje in strokovna obdelava gradiva iz področja gospodarsko-socijalistićnega ob dobja. Arhivski vjesnik, 29/1986. str. 93—99. ter če je le mogoče tudi z organizacijsko strukturo podjetja. če do te strukture ne pride preko zgoraj omenjenih možnosti, bo le-ta moral ugotoviti iz ohranjenega arhivskega gradiva. Odprto ostaja vprašanje odločitve ali pisati historiate fonda ali historiate ustvarjalca fonda. Menja sem, da naj arhivski delavci pišejo historiate fondov predvsem iz ohranjenega arhivskega gradiva, lahko pa bi, kar bi bilo zaželjeno, historiate dopolnjevati z minimalnimi podatki iz zgodovine ustvarjalca. 2. Ob urejanju arhivskega gradiva gospodarstva bo arhivski strukovni delavec prej ali slej naletel na določene probleme, ki jih ne bo mogel sam resiti, zato je primerno, da se posvetuje, s kolegi iz arhivov, kjer so tako delo že opravljali ali pa z gospodarskimi zgodovinarji. Skoda, da iz imenovane komisije v okviru zveze arhivskih delavcev Jugoslavije, ki smo jo imenovali v Dolnjem Milanovcu, ni bilo nič. Vsekakor pa bo moral arhivski strokovni delavec pri urejanju arhivskega gradiva gospodarstva konsultirati strokovnjake s področja, ki ga to gospodarstvo pokriva, npr.; pri urejanju fondov elektrarn je nujno konsultirati strokovnjake z elektro področja. 3. Kategorije gradiva, ki so se nam ohranile v arhivih, imajo naslednje skupne karakteristike: fragmentarnost gradiva, razsutost gradiva in raznolikost gradiva. Pri takem gradivu je seveda potrebno izvesti rekonstrukcijo prvotne ureditve gradiva, če je ta seveda v okviru normalnega pisarniškega poslovanja sploh obstojala. Največkrat arhivsko gradivo gospodarskih delovnih organizacij zaradi razsutosti gradiva ali pa že zaradi oblike, v kateri je gradivo prišlo v arhiv, uredimo po osnovnih zadevah. Tako recimo združimo splošne spise od

—do, zapisnike od seje do seje, od leta do leta, zaključne račune od leta do leta, plačilne seznam od leta do leta, ipd. Nekateri urejeni fondi gospodarstva po letu 1945 nam nudijo pregled nad naslednjimi kategorijami npt.; personalni spisi, komercialna korespondenca, vojna evidenca, pogodbe in plani, dopisi socialnega zavaravanja ali v nekaterih drugih fondih davčne prijave, porabljeni material, razne kartoteke, poročila o planu, delovni nalogi, blagajniška poročila, personalni spisi, mape itd. Povedati moramo, da je kronološka razdelitev fondov s področja gospodarstva redka in da seveda probleme urejanja gradiva ne moremo točno ločiti, kaj ti mnoga gospodarska podjetja imajo že svojo historično preteklost, vendar pa moramo iz povedanega zaključiti, da pri kategorijah gradiva moramo poiskati določeno zapoređe, hierarhični red od kategorije gradiva, ki ima večjo ali pomembnejšo informacijsko vredeost ali pa od kategorije, ki vsebuje širše informacije (letna poročila, srednjeročna poročila), do kategorij, ki vsebujejo ožje informacije, dnevna ali mesečna poročila. Odločitev o obliki razvrščanja kategorij je na žalost še vedno stvar posameznika. Ta naj v prvi vrsti gradivo znotraj ene kategorije dobro popiše, arhivsko tehnično opremi in eventuelno izdela indeksno kartico za najpomembnejše gradivo. 97