ARHIVSKI VJESNIK 29. (ZAGREB, 1987.)

Strana - 98

Petar Pavel Klasinc, Urejanje in strokovna obdelava gradiva iz področja gospodarsko-soeijalističnega ob dobja. Arhivski vjesnik, 29/1986. str. 93—99. 4. V zvezi z kategorijami gradiva moramo ügotoviti, da je vprašaeje pravilnega popisovanja in obdelave kategorij gradiv težko izvedijivo zaradi skromne kadrovske zasedbe arhivskih delavcev v arhivih. Kljub temu pa ne smemo mimo odločitve, da se morajo kategorije ure-; jati po kronološkem ali pa po abecednem redu. Kategorij gradiva hé smemo menjati ali jih med seboj mešati. Možno je sicër združevanje določenih kategorij na matematično izražen skupni imenovalec, vendar osebno to odsvetujem. Sem pa seveda proti temu, da bi posamezne fonde preveč amortiziralo (razbijali), kaj ti za to bomo eventuelno imeli v bodočnosti možnost ko bomo uporabili najsodobnejše tehnične pripomočke. 5. V Sloveniji pri urejanju takih fondov sestavljamo historiate in ne delamo prevelikih razlik med historiatom fonda in historiatom ustvarjalca. Većina fondov ima historiate, ki so nastali v glavnem iz ohranjenega gradiva v določenem fondu. Kljub temu pa se mnenja, da bi bilo dobro v historiate vnesti podatke, ki smo jih izkristalizirali pri urejanju fonda. Tu mislim predvsem na omembo pomembnih dokumentov) ki se nahajajo v določeni kategoriji gradiva, npr. v tej in tëj kategoriji se nahajajo poročila o dolgoletni proizvodnji, kadrovski zasedbi, veliki organizacijski spremembi itd. Zaključek 1 Iz povedanega je morda razvidno, da sem dal prevelik poudarek izdelovanju historiatov, o katerih smo v okviru arhivske teorije in prakse že mnogokrat razpravljali. Historiat je prva stopnica k ureditvi vsakega arhivskega fonda gospodarstva. Druga stopnica je izvedba in določitev kategorij gradiva. Tretja oblika izdelave informativnih pomagal. Naša naloga je, da začnemo posvečati več pozornosti fondom s področja gospodarstva. Posebej pa moram poudariti, da se bomo resili problemov urejanja fondov s področja gospodarstva le, če bomo razvili dobro arhivsko zunanjo službo ter že ustvarjalcem gradiva predpisali, v kakšni obliki morajo predati svoje arhivsko gradivo pristojnemu arhivu. ., VIRI IN LITERATURA — Priručnik iz arhivistike, Zagreb 1977 — ' glej K. Nemeth na str. 140. Po/ sebej glej str. 330: tu je našteto precej naše in tuje literature s področja; ki ga v tekstu obravnavam. — K. Nemeth, Gospodarski arhivi, ARHIVIST 1/1952. — J. Vojnović, Privredni arhivi u Jugoslaviji, ARHIVIST 2/1961. — F. Škerl — J. Sora, Skartiranje privreclnih arhiva, ARHIVIST 1—2/1966. — R. Turković, Neka pitanja radnim i drugim organizacijama, ARHIVSKI PREGLED 1—2/1968. — A. Zechel, Grundfragen zur Theorie des Werksarchivs, ARHIVAR 4/1960. — P. Klasinc, Urejanje arhivskega gradiva s področja gospodarstva ARHIVI, Ljubljana 1983 (tudi anketa v tipkopisu). 98