ARHIVSKI VJESNIK 29. (ZAGREB, 1987.)

Strana - 94

Petar Pavel Klasinc, Urejanje in strokovna obdelava gradiva iz področja gospodarsko-socijalističnega ob dobja. Arhivski vjesnik, 29/1986. str. 93—99. gre samo za arhivske oddelke ali pa za arhive posameznih podjetij pa se v francoščini uporabi ja naziv, «archives d'entreprise« oz. v nemščini »Betriebsarchive«. V literaturi, ki nam je na razpolago v zadnjem času pa se posebej v ZR Nemčiji često uporabi ja naziv Werksarchiv, ki se pa po mojem mnenju zelo ozko veže na področje specializiranega arhiva v okviru neke de javnosti ali celo samo mahjšega podjetja. Ko govorimo o arhivih kot samostojnih institucij za arhivsko gradivo gospodarskih provenienc, moramo seveda omeniti dosedaj edini primer v Jugoslaviji in to SAP iz Vojvodine. Tarn je bil namreč že leta 1951 ustanovljen samostojni gospodarski arhiv z naslovom Zadružni arhiv Vojvodine. Ta je imel nalogo zbiranja arhivskega gradiva kmetijskih obdelovalnih zadrug. Zadružni arhiv Vojvodine kot samostojni arhiv, edini v Jugoslaviji, pa na žalost ni dolgo živel, saj je bil prav kmalu priključen pokrajinskemu arhivu Vojvodine, ki ima danes sedež v Sremskih Karlovcih pri Novem Sadu. V ostale arhive v Jugoslaviji je v glavnem začelo prihajati arhivsko gradivo gospodarstva sele po sprejetju republiških zakonov o arhivskem gradivu, ki so bili sprejeti po posameznih rpublikah im obeh pokraj inah v obdobju med letom 1955—1966. Posebno velike količine so arhivskega gradiva gospodarskih organizacij prihajale v arhive ob velikih gospodarsko političnih spremembah ali pa ob izvedenem stečajnem postupku delovne organizacije, ki je tako ostalo brez pravnega naslednika. Stanje, količina, ohranjenost Pri analizi popisa arhivskih fondov in zbirk, predvsem poglavja 6. 2. (obdobje socializma). Pa tudi dejstvo, ki sem ga zgoraj že omenil. Že samo nazivi posameznih fondov, ki nam jih nudita popisa arhivskih fondov in zbirk za SR Hrvaško in SR Slovenijo, nam kazeta, da so v arhive prihajale predvsem določene kategorije fondov od bank, raznih zbornic, trgovskih združenj in gospodarskih združenj, medtem ko fondi iz področja industrije in rudarstva kažejo neverjetno veliko raznolikost. Ta sega od gradbenih podjetji, preko raznih mlinov, elektrarn, prehrambenih obratov, tekstilne industrije, tovarne čevljev, itd. Posebno poglavje predstavljaju zemljiške skupnosti, kmetijstvo in gospodarstvo na eni strani ter trgovine, turizem in gostinstvo na drugi strani. Označeni so tudi fondi s področja prometa, obrti. Neverjetno veliko količino, tako po številu fondov, kakor tudi po količini ohranjenega gradiva predstavljaju zadruge. Te imajo seveda zelo različne naslove, organizacijo ter pristojnost. Ob vseh zgoraj naštetih ustvarjalcih si z ozirom na naslov tega teksta moramo razjasniti nekatera izhodiščna razmišljanja. 1. Vedeti moramo, da so okrajne gospodarske zbornice bile ustanovljene leta 1957 ter reorganizirane leta 1960. Ponovno jih leta 1962 94