ARHIVSKI VJESNIK 29. (ZAGREB, 1987.)
Strana - 95
Petar Pavel Klasinc, Urejanje in strokovna obdelava gradiva iz področja gospodarsko-socijalističnega ob dobja. Arhivski vjesnik, 29/1986. str. 93—99. ustanovljamo kot enotne gospodarske zbornice. Dokler leta 1965 ne dobimo zakon o odpravi okrajnih gospodarskih zbornic (čas velja za SR Slovenijo), čeprav so zakoni leta 1958, 1960 in 1962 bili predpisani v zveznem uradnem listu. O bankah kot denarnih zavoditi bi imenil to, da so bile leta 1954 ustanovljene komunalne banke, ki so delale do leta 1961, ko smo dobili zvezni zakon o bankah. 2. O gospodarskhi podj etjih moramo vedeti da so le ta bila leta 1945 zaplenjena po sklepo AVNOJ in če so bila last narodnih izdajalcev. Nacionalizirana pa so bila gospodarska pod jeta, kakor je znano, najprej leta 1946 in nato leta 1948. Pravno osnovo za delovanje takoimenovanih državnih gospodarskih podjeti smo dobili leta 1946 in končno temeljni zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in z višjimi gospodarskimi združenji, po delovnih kolektivih pa junija leta 1950. 3. O zadrugah bi bilo vedeti, da smo urejali to področje na nivoju Jugoslavije s splošnim zakonom o zadrugah. Kreditne zadruge so bile že leta 1947 likvidirane, nato pa leta 1949 reorganizirane z zakonom o kmetijskih zadrugah, kar je veljalo do leta 1953, ko je prišlo do ponovne reorganizacije kmečkih delovnih zadrug ter končno do uredbe o kmetijskih zadrugah v letu 1954. Glavne kategorije gradiva in oblike pisarniškega poslovanja Pri urejanju arhivskega gradiva s področja gospodarstva sledimo želji, ki velja tudi za ostalo arhivsko gradivo, vspostaviti znotraj fonda tako medsebojno odvisnost in mesto posameznih dokumentov, da je te mogoče evidentirati in k njim izdelati zadostna informativna sredstva. Ločiti moramo strukturo fonda in red fonda. Struktura fonda je v normalnih okoliščinah nastala že pri samem ustvarjalcu gradiva, medtem ko red znotraj fonda lakho postavi urejevalec gradiva sam. Pri neurejenem gradivu mora urejevalec ugotoviti naslednje: kateremu ustvarjalcu gradivo pripada, čas nastanka, kraj, osebo, vsebino, uvrščanje po šifrah, znamenjih oziroma po karakteristikah. Pri takem delu se nam pojavi vprašanje provenience. Gre za vzpostavitev izvirne originalne prvotne ureditve kot celotne, lahko pa pristopimo k spremembi tako imenovanega notranjega reda arhivskega fonda. Dr. Sergij Vilfan je zapisal: »za najdbo gradiva je glavna in najbolj zanesljiva pot njegov originalni izvor, kakor tudi njegova prvotna zveza.« Upoštevali bomo takšen notarnji red, ki ga je ustvarjalec gradiva ustvaril ob nastojanju fonda npr. v oddelkih, sektorjih ipd. Postavlja pa se vprašanje, ali lahko razdelimo v arhivski službi posamezne delovne organizacije, kjer po splošnem arhivskem principu nastaja samo en fond, lahko pa bi dovolili razbitje tega fonda na več manjših fondov tako, da bi recimo arhivi TOZD-ov, sektorjev, oddelkov predstavljali samostojne fonde. Pri takem razbitju opravičimo provenienčni princip in ga interpretiramo po načelu sedeža ali rezidence. Ta 95
