ARHIVSKI VJESNIK 25. (ZAGREB, 1982.)

Strana - 94

Peter Klasnic, Varaždin v arhivih SR Slovenije. Arhivski vjesnik, 25/83. str. 91—96. gistraturne pripomočke obranjene kot n.pr. delovodnike, indekse, kartice Lp.. To so fondi: Okrajnega sodišča v Ptuju in Ormožu, Bolnica v Ptuj u in Ormožu, Sole v Ptuju in Ormožu ter okolici. Za novejši čas predvsem po letu 1945 pa fondi upravnih organov in organizacij, bmetijskih in ostalih skupnosti itd. Do teh virov pa je možno priti le z trdim predvsem pa dolgotrajnim delom, ker rii pomagal, ki bi raziskovalca direktno pripeljala do željenih podatkov. Avtor tega prispevka je imel nekoliko lažje delo pri iskanju virov za Varaždin in njegovo okolico v Arhivu SR Slovenije v Ljubljani. Svoje dalo sem osredotočil na obšimejši starejši fond Kranjski deželno zborski stanovi, kjer sem s pomočjo krajevne kartoteke izbral 19. spisov iz časa od leta 1545 do 1593. Spisi se v glavnem nanašajo na vprašanja Vojne krajine in borbe s Turki. Evidentiral pa sem tudi spise za Čakovec, Krapinske toplice, Hrvaško zagorje in Krapino. Podrobno sem te spise obdelal v Zborniku referatov s posvetovanja ob 800 letnici Varaždina, ki je v tisku. Kopije teh 19. dokumentov hrani Historijski arhiv v Varaždinu. V Zgodovinskem arhivu v Ljubljani sem na osnovi pred kratkim izdanim Vodnikom po fondih in zbinkah lahko našel nekaj virov za zgodovino Varaždina in njegove okolice predvsem v fondu Predilnica Litija, kjer se je v fasciklu ohranil nacrt Tekstilne tovarne iz Varaždina iz leta 1901. Posamezne pomočniške potne liste in cehovska spričevala za Zagreb in Karlovac najdemo v tem fondu, ki obsega čas od leta 1812 do 1892. V fondu Zemljevidi in karte iz časa od leta 1628 do 1967 lahko najdemo posamezne dokumente kot na primer, Avstro — Ogrske iz leta 1893, Hrvaške, Slavonije, Vojne krajine, Banovine Hrvaške i.p.. Na koncu tega sprehoda po posameznih arhivih v Sloveniji, obšel sem arhive v Celju, Kopru in Novi Gorici, bi opozorii na dejstvo, da se v posameznih starejših delovnih organizacij ah in njihovih arhivskih oddelkih nahajajo še danes mnogi dokumenti za zgodovino njihovega in drugih sosednjih ali tudi oddaljenih, krajev. Taiko se na primer v fondu Splošna stavbena družba v Mariboru — danes Metalna, hranijo še danes, sicer v arhivu evidentirani, gradbeni nacrti iz leta 1937 za utrditev nosilcev mostu Koprivnica — Varaždin in gradbeni nacrt za most na želežniški progi med Rogatcem (SR Slovenija) in Krapino iz leta 1928. Prof. Viktor Vrbnjak, arhivist v Pokrajinskem arhivu v Mariboru je za svoj referat ob 800 letnici Varaždina črpal podatke iz zapuščine Frana Ilešiča, ki jo hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani in v fondu Murski sokol, ki ga hrani Pokrajinslki arhiv v Mariboru v referatu za privatne provenience. Prav tako je za tak referat dr. Jože Mlinarič iz Pokrajinskega v Mariboru pripravi! na osnovi Ruske kronike (Notata Rastensia), ki jo je po letu 1762 napisa! Avgustin Meznarič. Podani podatki nam namreč potrjujejo znano dejstvo, da se v različnih instituoijah skriva ogromno gradiva za katerega in do katerega pa ni lahko priti.