Zágorec-Csuka Judit: A muravidéki magyar könyvek világa. Tanulmányok és publicisztikai írások (Pilisvörösvár - Lendva, 2010) (Pilisvörösvár - Lendva, 2010)
Függelék / Dodatek
Szlovén összefoglaló / Povzetek v slovenskem jeziku 217 založbe, enako odprta je bila do slovenske, jugoslovanske in madžarske kulture oziroma prekmurske madžarske narodnosti. Tudi njen koncept založniške dejavnosti je vključeval omenjena področja. Vestno prevajanje del madžarskih klasikov in sodobnih avtorjev je za založbo postalo kmalu prijetna in predvsem koristna naloga. Med prevajalci je bil najbolj znan Jože Hradil. Madžarski literarni biseri oziroma imena, kot so Sándor Petőfi, Attila József, Sándor Weörös, Mór Jókai, Kálmán Mikszáth, Zsigmond Móricz, László Németh in drugi, ki so kljub jezikovnim oviram del evropske literature, so bila dotlej Slovencem bolj ali manj neznana. Kot posledica delovnih stikov z budimpeštansko založbo Európa Kiadó se je razvilo prevajanje, s pomočjo česar so se na madžarskem knjižnem trgu pojavila dela slovenskih avtorjev, in sicer izbor Prešernovih in Zupančičevih pesmi, dela Cirila Kosmača in drugih. Od šestdesetih let pa do konca osemdesetih je bilo v slovenščino prevedenih 81 madžarskih del. Ker so bili madžarski pisatelji v Prekmurju nezadovoljni s Pomursko založbo, so tisti, ki so pretrgali stike z njo zlasti zaradi izdajanja madžarske narodnostne literature v Sloveniji, ustanovili novo založniško skupino z imenom Skupina prekmurskih madžarskih pisateljev. Med leti 1989 in 1997 so izdajali revijo Muratáj (Pokrajina ob Muri), koledar Naptár in tudi druga literarna dela. Leta 1995 je založniško dejavnost prevzel Zavod za kulturo madžarske narodnosti, varovanje stanovskih interesov pa Skupina prekmurskih madžarskih pisateljev, kije bila ustanovljena leta 1997. V njej deluje 13 madžarskih pisateljev in pesnikov iz Slovenije. Organizacijsko sodi pod okrilje Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Leta 1998 se je z odprtjem Knjigarne Bánffy ponudila priložnost tudi za trženje madžarskih knjig v Sloveniji. V knjigarni lahko obiskovalci izbirajo med madžarskimi knjigami in revijami. Od ustanovitve Centra Bánffy leta 2004 pa se lahko občinstvo udeležuje priložnostnih prireditev in literarnih večerov, kjer srečuje pisatelje in pesnike. Zavod za kulturo madžarske narodnosti petino svojega proračuna nameni izdajanju madžarskih knjig. Takšna usmeritev se uveljavlja od leta 1994 pa vse do danes. Občasno pa tudi kaka lendavska ustanova, npr. Knjižnica Lendava/Könyvtár Lendva ali pa Galerija-muzej Lendava/Galéria Múzeum Lendva izda kakšno madžarsko, predvsem strokovno knjigo, čeprav izdajanje knjig ni njihova glavna dejavnost in se knjiga pojavlja zgolj kot stranski produkt. Grafični studio in založba Top-Print v Lendavi sta pričela z delom leta 1997 pod vodstvom Alberta Halásza. To je bilo zasebno podjetje, ki je sprejemalo zlasti naročila Zavoda za kulturo madžarske narodnosti. Čez leto dni je podjetje spremenilo ime v Studio Artis, dejavnost pa razširilo še z grafičnim oblikovanjem, pripravo zemljevidov, prevajanjem, lektoriranjem in izdajanjem oglasnika na dvojezičnem območju. Vendar pa se zasebna založba ni uveljavila in ni dolgo delovala, delno tudi iz osebnih razlogov, v osnovi pa zaradi pomanjkanja knjižne produkcije, ki je nujna za preživetje založbe. Leta 1992 je bila v Murski Soboti ustanovljena založba Franc-Franc, d.o.o, in sicer z namenom, da promovira prekmursko kulturno dejavnost in založništvo. Ustanovitelja sta prekmurski pisatelj Feri Lainšček in literarni zgodovinar Franci Just. Njeno delovanje s subvencijami podpira tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Uspešnica založbe je bila leta 2002 izdan slovenski prevod knjige z naslovom Sveče so dogorele (A gyertyák csonkig égnek) madžarskega
