20 éves a Szlovén-Magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor - Nemzetközi konferencia (Szombathely, 2010)

ELŐADÁSOK - Peter Pavel Klasinc: A Nemzetközi Levéltári Kutatótábor, 1991–2010 (Összefoglaló)

20 let delovanja slovensko-madgarskega Mednarodnega arhivskega ragiskovalnega tabora

PRED PRONTO (APR 11 .-SEPTEM B1 • R 1914)

Zsigmond ]ankó je bil eden izmed 70 milijonov moških, ki so bili mobilizirani v času prve svetovne vojne. Najverjetneje ob začetku služenja vojaškega róka, aprila 1914, ni razmišljal o tem, da ga bodo čez nekaj mesecev poslali v pravi boj, kjer si bosta stala iz oči v oči z nasprotnikom in drug v drugega merila s puško. V svojem prvem pismu iz Velike Kaniže 19. aprila 1914 je svojim domačim sporočil, da je dodeljen v 48. pehotni polk kot rezervist.

Od tedaj naprej so se dogodki v svetu odvijali bliskovito hitro. Na Vidov dan, 28. junija 1914, je Gavrilo Princip, cián Mlade Bosne, ubil avstro- ogrskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda, in njegovo ženo, nadvojvodinjo Sofijo. Povod za prvo svetovno vojno je bil tukaj. Srbija ni mogla sprejeti vseh ultimatov, ki jih je postavila Avstro-Ogrska, zato ji je slednja 28. julija 1914 napovedala vojno. Ze naslednji dán je zaveznica Srbije postala Rusija in začela mobilizirati vojake. Srbiji se je pridružila še Crna gora. Dne 1. avgusta je Nemčija napovedala vojno Rusiji, kmalu še Franciji. Kér je Nemčija prestopila mejo nevtralne Belgije, je v vojno vstopila še ta. V vojno se je potem vmešala se Velika Britanija, ki je priskočila na pomoč svojima zaveznicama Belgiji in Franciji. V tednu dni je bilo v vojni devet evropskih držav. Izbruhnila je do tedaj najveqa vojna v zgodovini človeštva, t. i. Velika vojna.2

V tistem trenutku si nihče ni misül, da bo imela vojna tako velike razsežnosti, niti ne, da bo trajala kar štiri leta in da bodo izgube veükanske.

Na začetku meseca avgusta, ko so se že razplamteli boji na balkanski, vzhodni in zahodni fronti, je Zsigrnond svojim domačim sporočal o veükem številu vojakov v Kaniži. Pisai je, da ga najverjetneje leto dni ne bo domov ter da je del polka že odšel v Krakov. Veliko veselje je bilo, ko so avstro-ogrske čete na začetku avgusta nanizale nekaj uspehov proti Srbiji in Rusiji. Vendar pa veselje ni trajalo dolgo. Ko je bilo že splošno znano, da se vojaki odpravljajo na fronto, je Zsigmonda v Veliki Kaniži obiskala družina. Ob njihovem slovesu je skoraj jokal. Avgusta je bilo v Veliki Kaniži že več kot 65.000 vojakov. V svojem pismu je pisai: »AJaša usodaje gaenkrat dobra, vsak drugi dán sem v slugbi. Tukaj v mestu tudipeke stragijo vojaki, civilisti ne morejo dobiti več kruha, vse, karje bilopotrebno ga vojake, so gapleni/i— kočije, konje, oves.« Zadnji teden v avgustu je napisal zeni, da si želi, da ga pride še enkrat obiskat, saj naj bi kmalu odsü. Od meseca septembra dalje vojaki niso več smeli pošiljati zaprtih pisem in tudi domača pisma so morala ostati odprta. Ce je bilo pismo sumljivo, ga vojakom niso izrociü. V pismih niso smeli napisati vsega, npr. tega, kje se nahajajo. Zsigmond je svoji ženi napisal, da ji bo v pismu navedel le prvo crko kraja, v katerem bo trenutno bival. Upal je, da bo vojne hitro konec, kér da tako govorijo ranjenci: »...če se bo takjo nadaljevalo, bo

2 Nećak D., Repe B. (2005). Prelom: 1914—1918, Svet in Slovenci v 1. svetovni vojni. Ljubljana: Založba Sophia (odslej Neéak, Repe 2005, str. 63—65).

70