20 éves a Szlovén-Magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor - Nemzetközi konferencia (Szombathely, 2010)
ELŐADÁSOK - Göncz László: Gondolatok a 20 éves múltra visszatekintő szlovén–magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor munkájáról és értékeiről
priključitvi Železne županije postala tudi naselja porabske slovenske skupnosti del raziskovalnega programa, so slovenske manjšinske organizacije in samouprave dale sodelovanju nov zagon. Slovenski strokovnjaki in mediji so taboru namenili večjo pozornost. Hna od poslanstev raziskovalnega tabora je bila usmerjena na preučevanje narodnostno mešanega območja. Programú gre zahvala za to, da so se avtohtone narodne manjšine v regiji lahko vključile v delo, ki je predstavljalo pomemben del njihovega prizadevanja po ohranitvi, in jih hkrati spodbujalo za raziskovanje njihove lastne zgodovine in narodne zavesti. Med rezultati raziskovalnega tabora ima velikansko vrednost vključitev srednješolskih dijakov, saj so se lahko iz prve roke seznanili z dejavnostjo strokovnega področja, o katerem so doslej vedeli le malo. Strokovne razlage pri urejanju razkritih materialov in organiziranju razstav so v veliki meri obogatile znanje in razširile horizont sodelujoée mladine. Dijaki so si — ob vodstvu izjemnih strokovnjakov — pridobili konkretne izkušnje tudi s področja prevajanja, tisti pa, ki so prišli iz narodnostnega območja, so pogosto opravljali tudi vlogo posrednika. Raziskovalni arhivski tabor je z vidika strokovnega terenskega dela pokazal izjemno pomembne vrednote. Zbrano gradivo — v izvirni obliki ali kot kopija - je dopolnilo obstoječe arhivsko gradivo. Glede Prekmurja in Pokrajinskega arhiva Maribor se je treba spomniti tudi tega, da so usklajevanja v zvezi z raziskovalnim táborom prispevala k postavitvi pridružničnega objekta v Dolini za hrambo lokalnega arhivskega gradiva. Ceprav bi status omenjene organizacijske enote, njeno vključevanje v lokalno znanstveno življenje in skozi leta nakopičeni problemi lahko povzrodli nekaj grenkobe, pa vseeno ocenjujemo za vrednoto, da se je začela diferencirana obravnava prekmurskega arhivskega gradiva. Kot uspeh tabora se šteje tudi tesno sodelovanje med arhivi, ki je posledica skupnega organizacijskega dela partnerskih arhivov. Edén izmed rezultatov dve desetletji trajajočega sodelovanja je tudi izid zbirke besedil z naslovom: »Viri za zgodovino Prekmurja«, ki je v tako v obsegu kakor tudi kakovosti edinstven podvig v širšem geografskem območju. Sodelovanje je v veliki meri pripomoglo k postopnemu odpiranju tako imenovanih občudjivih zgodovinskih vprašanj in bolj taktni obravnavi različnih pojavov. Arhivi, muzeji in druge — predvsem manjšinske — ustanove so prispevale k temu, da se je znižalo število zgodovinskih vprašanj, ki bi jih lahko uvrstili med tabu teme. Predsodkov, ki so bili nekoč redno na dnevnem redu, v strokovnih krogih danes skorajda ni več. Tisti, ki so sodelovali v programú arhivskega raziskovalnega tabora, zagotovo ne bodo nenaklonjeni ciánom manjšinske skupnosti, saj se jim je vtisnilo v zavest spoznanje, da se je po prvi svetovni vojni v življenju tukajšnjih ljudi zgodilo nekaj, mimo česar ne moremo iti kar s pripombo, da si »madžarizacijska zgodovinska Madžarska zaslužila trianonsko mirovno pogodbo«. Po drugi strani pa tudi ni dvoma, da je slovanska skupnost v Porabju, v Zelezni županiji, v kulturno-jezikovnem pogledu del slovenskega naroda, ki ima 42 20 let delovanja slovensko-mad^arskega Mednarodnega arhivskega raziskovalnega tabora
