20 éves a Szlovén-Magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor - Nemzetközi konferencia (Szombathely, 2010)
ELŐADÁSOK - Paksy Zoltán: Gondolatok a szlovén–magyar Nemzetközi Levéltári Kutatótábor jövőjéről – Egy táborvezető elképzelései
20 éves a szlovén—magyar Nemzetközi Levéltári Kutató tábor — razkrivanje mreže notranjih povezav območnih skupnostih — njihova hierarhija, organiziranost, konflikti itd.. Poleg podatkov iz vprašalnikov bi strokovnjaki v pogledu življenjskega položaja prejšnjih generacij - z analizo arhivskih in drugih statistiénih gradiv — razsirilí dobljene rezultate. Raziskava si bo prizadevala zasledovati omenjene vidike analize od zaéetka 19. stoletja pa do danes. Pomembno nalogo predstavlja — ob udeležbi vseh kolegov — odkrivanje gradiva, ki spada v kategorijo ustne zgodovine, da bi torej navezali stike s tistimi ljudmi v naselju, katerih življenjski dogodki so vredni zapisa. Pogovori bi se pripravili s ciljno usmerjeno vsebino tako, da bi bile življenjske zgodbe ljudi iz 20. stoletja, ki prebivajo v določenem naselju in skupnosti, primerljive, in sicer: kako so doživljali ista leta Slovenci in Madžari v Sloveniji in kako Madžari in Slovenci na Madžarskem. Kakšne paralele lahko opazimo v življenju družin, ki so jih ločile meje, kakšne med ljudmi s podobnimi poklici, ki pa so živeli različnih državah itd. Kot rezultat tega, bi po naših načrnh, zbrali primerljivo zgodovinsko-sociološko gradivo, ki bi bilo v sodobnem raziskovanju družbenih vprašanj zagotovo gradivo brez primere. V zvezi z navedenim bi imeli povabljeni predavatelji - v prvi vrsti raziskovalci in univerzitetni profesorji - v času tabora znanstvena predavanja, kjer bi po eni strani predstavili dosedanje rezultate raziskovanja družbenih vprašanj, po drugi strani pa bi predstavili posamezna zgodovinsko-etnografska vprašanja iz obravnavanega območja. Po digitalizaciji - listin, dokumentov, fotografij - bi arhivi predstavili zbrano j. gradivo na svojih spletnih straneh. S tem bi ustvarili virtualni arhiv, kjer bi bilo gradivo javno in dostopno vsem interesentom, vključno s prebivalci naselja, ki so ga raziskovali. Tukaj ne bi predstavili zgolj gradiva, ki je bilo pridobljeno v okviru raziskovanja vasi, ampak tudi listine ki se hranijo v arhivih o obravnavanem območju. Na spletnih straneh bi lahko objavili tudi posnetke, pripravljene z ' metodo ustne zgodovine in tudi televizijske ilustracije. Lahko bi spremenili tudi lokacijo tabora. Doslej so udeleženci v posameznih letih obiskovali slovenske in madžarske vasi na obeh straneh meje. To bi spremenili tako, da bi v slovensko-madžarski obmejni regiji obiskali hkrati tri naselja, eno v županiji Zala, eno v Železni županiji in eno v Sloveniji. Cas trajanja tabora, zbiranje arhivskih listin, izpolnjevanje ankét itd., bi bilo 10 dni, od tega okrog 7 dni za zbiranje gradiva, torej se čas trajanja terenskih del ne bi spremenil. Potrebovali pa bi nadaljnje 3 dni za obdelavo zbranega gradiva. Pred začetkom tabora bi lahko imeli nekajdnevno pripravljalno obdobje, ko bi v arhivu pregledali listine, ki se nanašajo na obmoéje. Za razširjeni raziskovalni projekt bi seveda potrebovali nova tehniéna sredstev, kakor na primer digitalni fotoaparat, prenosni raéunalnik, napravo za snemanje glasov, morda tudi skener. 127
